Kmetijski minister Dejan Židan se je nedavno pred televizijskimi kamerami pohvalil, da bo država humanitarnim organizacijam in javnim zavodom podarila presežke lokalno pridelanega sadja in zelenjave. Gre za evropski ukrep umika presežnih živil s trga, ki so se nakopičila zaradi ruskega embarga.
Slovenija ima za odkup letošnjih presežkov sadja in zelenjave na voljo 1,2 milijona evrov, a bo očitno tudi drugo leto zapored ta ukrep pridelovalce zelenjave obšel. Zanimanje zanj sta namreč pokazala le dva, s trga pa naj bi umaknila vsak po sto ton korenja. Stanko Hanželič iz Podgorcev na Dravskem polju nam je pojasnil, da zato, ker so se na njihovi kmetiji letos ušteli in korenje pridelali kar na petih hektarjih, zdaj pa nimajo kam z njim.
Korenje za boljši vid?
Toda Jure Vončina, direktor Kmetijske zadruge Krka, ene največjih odkupovalk zelenjave pri nas, je prepričan, da to korenje ne bo nikoli prišlo do humanitarnih organizacij in javnih zavodov. »Naj mi kdo pokaže, kje je zraslo, saj ga v vsej Sloveniji ne pridelamo dvesto ton, zato ga je mogoče zlahka prodati,« je prepričan Vončina. Branko Majerič s Ptujskega polja, ki zaradi nizkih cen prideluje le še čebulo in česen, vse druge kulture je že opustil, pa se ob tem sprašuje: »Kaj bodo s tem korenjem, bodo iz njega stiskali sok, da bodo upokojenci lažje brali časopise?« Majerič meni, da bi umik v Sloveniji prišel prav le pri paradižniku, kumarah in bučkah, a so ti pridelki že zdavnaj zgnili na poljih, še preden je vlada sprejela uredbo, saj jih kmetje niso imeli komu prodati.
»S trga umikamo brokoli, ki ga pridelamo zanemarljive količine. Pa saj se norčujemo sami iz sebe,« ugotavlja Majerič, ki je kritičen tudi do dejstva, da namerava država umaknjene pridelke podariti javnim zavodom. »S tem onemogoča posel tistim, ki poslujejo s temi zavodi. Če javni zavod dobi zelenjavo zastonj, niso neumni, da jo bodo odkupili od mene. Kmetijsko ministrstvo se gre torej socialo na račun kmetov in uničuje še tiste, ki kaj pridelajo in jim to uspe prodati,« razmišlja Majerič.
Tako kot večina drugih pridelovalcev zelenjave je tudi Vončina ogorčen, ker je ministrstvo za kmetijstvo uredbo o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo sprejelo šele konec avgusta, ko presežkov zelenjave ni bilo več, in ker njenih pridelovalcev ni povabilo na sestanek o uredbi. Minister Židan sicer zatrjuje, da na takšna usklajevanja ne vabijo posameznih kmetij, pač pa le zadružno zvezo, kmetijsko zbornico in kmečki sindikat, toda pridelovalci zelenjave odgovarjajo, da to ni res: »Na vsako pasjo procesijo povabijo vse, tudi večje pridelovalce in zadruge, tokrat so očitno namerno pozabili na nas.«
Glavnina denarja za interventni odkup jabolk
Tako kot lani so umik s trga povečini napovedali le pridelovalci jabolk, predvsem delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo. Slovenija lahko s trga umakne do tri tisoč ton sadja in zelenjave, večino kvot za umik pa zasedajo jabolka. Pridelovalci so napovedali, da jih bodo umaknili 2800 ton. »To je dokaz, kdo zna v Sloveniji najbolje lobirati. Niti en pridelovalec zelenjave ni bil povabljen na ministrstvo na sestanek o umiku pridelkov s trga. To pove vse – uredba je bila pisana na kožo pridelovalcev jabolk,« je kritičen tudi Andrej Turk iz okolice Podbočja v občini Krško, ki z osemnajstimi zaposlenimi obdeluje 35 hektarjev kmetijskih površin, na približno polovici pa raste zelenjava.
Bo tako tudi v prihodnje? »Tega še ne vem. Kmetijski minister Dejan Židan dela vse, da bi uničil pridelavo zelenjave, zato razmišljamo, kaj storiti: ali bomo skušali pridelek prodajati sami, ne po trgovcih, ali pa bomo za 60 do 70 odstotkov zmanjšali proizvodnjo in s tem število zaposlenih,« odgovarja Turk. Na našo opombo, da se bo s tem oddaljil od cilja, ki si ga je zadal minister Židan – samooskrbo z zelenjavo do leta 2020 povišati na 70 odstotkov (po uradnih podatkih je trenutno 38-odstotna, v resnici naj bi bila le približno 15-odstotna), pa je odvrnil: »Vsi pridelovalci razmišljajo, kako bodo proizvodnjo zmanjšali, ne povečali.«
Turk, ki mu je letos propadlo okoli trideset ton paradižnika, pojasni, zakaj: »Nizozemci, Poljaki, Španci in Avstrijci so imeli paradižnik, pripravljen za ruski trg, in so ga porinili k nam. Doma so ga prodajali po 70 centov za kilogram, v Sloveniji po 18 centov. Tako so onemogočili prodajo domačim pridelovalcem. Slovenci smo zato letos jedli povečini uvožen paradižnik in paradižnik slovenskega pridelovalca Lušt, ki pa je enak kot nizozemski – ni pridelan v zemlji, ampak raste v hidroponiki.«
Slovenski paradižnik ni iz »rostfraja«
Kmetijski minister Dejan Židan je na novinarski konferenci ob prvi obletnici vlade poudaril, da bi lahko proizvajalci tudi brez uredbe katero koli živilo podarili pomoči potrebnim, če so ga imeli preveč. Vončina mu odgovarja takole: »Paradižnik smo želeli prodati, a nam ni uspelo. Ko začne enkrat gniti, pa tudi za razdeljevanje humanitarnim organizacijam ni primeren. Slovenski paradižnik ni iz »rostfraja« kot tisti z Nizozemske. Naš traja teden dni in nič več.«
