Elektrika je popularna. Če nimaš električnega ali vsaj hibridnega modela v svoji paleti, ti nekaj manjka. Tako vsaj mislijo številni proizvajalci, ki počasi, a vztrajno polnijo trg z električnimi avtomobili. Na prvi pogled se sliši privlačno in zanimivo. Drugačno in eksotično. A prometni vsakdan potem pokaže tudi drugačno sliko.

Kangoo z »nič emisij«, torej povsem na električni pogon, je na prvi pogled povsem običajen kangoo. To pot s podaljšano karoserijo, kar pomeni prostor za pet potnikov in lepo mero prtljažnika, ki premore 1,3 kubičnega metra, kar je ogromno. Posebej če upoštevamo, da je testni primerek v dolžino meril 4,66 metra, kar se je poznalo predvsem tam, kjer naj bi bil električni avtomobil najbolj doma – v mestu. Najti parkirišče zanj namreč ni bil mačji kašelj. A pustimo metre in litre, njegova srž se skriva pod motornim pokrovom. Tam je namreč nameščen elektromotor, ki zmore 44 kilovatov (60 KM) in 226 Nm navora, kar pomeni, da vas ne bo ravno izstrelil pri speljevanju, kot smo bili priča pri katerih drugih električnih avtomobilih, a konec koncev je kangoo dostavnik, ne dirkalnik. To je pokazal tudi na mestnih obvoznicah, okoli 100 km/h je bil maksimum, pri tem pa je poraba elektrike pošteno načela tudi živce voznika.

Na papirju sicer ta kangoo zmore okoli 170 kilometrov z enim polnjenjem, v resnici je to nekoliko manj, pa še ti kilometri se potem med vožnjo topijo kot led poleti. Na armaturni plošči, ki je seveda malce drugačna kot v klasično gnanih kangoojih, je klasični merilnik goriva, pa tudi opozorilna lučka, kdaj je avtomobil pripravljen za uporabo, še najlepši del vožnje tega vozila pa je seveda tišina. Skorajda futuristično tiho žvižganje pogonskega sklopa vam daje vedeti, da sedite v avtomobilu, ki želi biti drugačen in istočasno tudi dovolj domač.

Seveda ima voznik za polnjenje na voljo dva kabla, enega za domačo vtičnico in enega za hitrejšo (čas polnjenja do polne zmogljivosti je osem ur), kjer spet nastane problem. Električnih vozil je počasi vsaj v slovenskem glavnem mestu več kot polnilnic, kajti te so postale priročna in zastonj celodnevna parkirišča za lastnike električnih vozil. In potem ga skušajte napolniti, če ga morete.

Sama vožnja tudi ni precej drugačna, saj je na voljo samodejni (brezstopenjski) menjalnik, le da kmalu opazite, da zaviranja skorajda ne potrebujete. Da, elektromotor namreč v fazi brez »plina« tako močno zavira vozilo, da vozniku ob ustrezno predvidljivi vožnji skorajda ni potrebno uporabljati zavor. A tukaj se zabava, kot omenjeno, tudi konča. Večji del vožnje je namreč voznikov pogled uperjen v indikator, kako varčno oziroma potratno vozi in kako merilnik količine goriva vztrajno leze proti ničli. Zato je vsaj polnjenje zelo enostavno, in sicer se vtičnica skriva pod velikim Renaultovim logotipom na nosu vozila.

In če cena? 21.167 evrov je za to različico kar lepa številka, o subvenciji 3000 evrov to pot ne bi razpravljali, biti lastnik vozila pa ne pomeni, da ste tudi lastnik baterije. Ne, to morate posebej najeti in seveda plačati zanjo od 73 do 126 evrov na mesec, odvisno od časa najema in prevoženih kilometrov. Zato pa proizvajalec zagotavlja, da ko kapaciteta polnjenja baterije pade pod 75 odstotkov, jo lastniku avtomobila brezplačno zamenjajo.

Več fotografij na www.dnevnik.si