Čeprav njihovo ime po SSKJ pomeni »dvomljiv, nezanesljiv, negotov« kolektiv, pa so, razen seveda za vladajoče elite in politike, ki jih njihove kritične puščice najbolj zadevajo, vse prej kot to. Že dobro desetletje v klube po vsej Evropi prinašajo vedno sveže in aktualne tekste, ki se na hudomušen, humoren in kritičen način lotevajo naše družbe. Podkrepljeni so z edinstvenim glasbenim izrazom – mešanico rocka, skaja, reggaeja, metala in še česa, začinjeno z značilnimi balkanskimi glasbenimi vplivi.
Sedeš v kombi, natočiš gorivo in gas!
Svojo strmo pot navzgor naj bi pred desetletjem začeli tako, da so si zadali, da bodo vsak konec tedna sedli v kombi in se odpeljali na koncert. Pa naj bo ta v Bosni in Hercegovini, Sloveniji ali na Švedskem. Tako so prevozili na tisoče kilometrov, kar nekaj let seveda za bagatelni honorar, od katerega je mogoče vsakemu ostalo nekaj deset evrov. »Sedeš v kombi, natočiš gorivo in gas!« Vztrajali so, počasi širili mrežo oboževalcev in kombi, zdaj že večji in boljši, jih je letos popeljal na za balkanske glasbene skupine doslej praktično nedosegljive odre, kot je britanski Glastonbury.
Predvsem si upajo na glas in brez olepševanja, »v faco« povedati, kaj je narobe v njihovi državi, Evropi, po svetu – v vedno večjem »absurdistanu«. Pa če pri tem obirajo domače tajkune in jih pošiljajo v zapor (K.P. dom), politiko imenujejo »kurba«, pri čemer ne delajo razlik med Titom in današnjimi samodržci, ali pa se odkrito otepajo »bruseljskih seljakov«. Pri tem pa se ne delajo (pre)pametnih in pomembnih, češ da so odkrili ne vem kaj pretresljivega, ampak predvsem in v prvi vrsti ostajajo glas ljudi, ki čutijo enako, a si tega ne upajo ali ne morejo izraziti. Zato jih spodbujajo, da tudi sami zavzamejo stališče, saj »jim ga bo sicer postavil kdo drug«, in se uprejo represiji, korupciji in manipulaciji. Da se iz potrošnikov, ki brezglavo kupujejo, in volilcev, ki se »zbudijo« vsaka štiri leta, spremenijo v aktivne državljane.
Od besed k dejanjem
Tudi sami ne želijo potrošnikov za oboževalce, zato vse albume objavljajo na spletni strani brezplačno in podpirajo prost pretok kulture in informacij, kot v komadu free.mp3, prvem singlu težko pričakovanega novega albuma Happy Machine, ki ga bodo delno predstavili že nocoj, izšel pa bo to jesen. Odkrito se zavzemajo za legalizacijo konoplje, brez dlake na jeziku pa podpirajo »štrajk«, »99%«, »Valterja« – ki simbolizira pogumno sarajevsko prebivalstvo pa tudi druge državljane, ki se upajo boriti za svobodo svojega mesta in države. In ko se je Valter zgodil najprej v Sloveniji in nato še v BiH, so pripravili serijo brezplačnih koncertov za podporo ljudskim vstajam. Prehod od besed k dejanjem jim torej ne dela težav, ni dubiozen, ampak trden.
»Ne želim biti tečen, prosim, ne razumite me napak. Dovolj mi je tega, da sem Evropejec le na Evrosongu,« so že leta 2011 začutili zapiranje evropskih meja in idej le za izbrance. Trenutna begunska kriza je to le še bolj razgalila in kot državljani BiH, ki je sirsko zgodbo doživljala pred le dvema desetletjema, seveda niso mogli mimo tega. Po napornem koncertnem poletju, v katerem so prepotovali celotno Evropo od Španije do Norveške in od Romunije do Velike Britanije, so v Ljubljano prispeli dan prej, da so lahko sinoči zaigrali na Festivalu odprtih meja za vse. Na nocojšnji nastop v Križankah so povabili skupino Khebez Dawle, ki jo sestavljajo sirski begunci.
