Na žalost je v mojem kratkem mandatu prišlo do preloma, ki bo nedvomno zaznamoval prihodnje obdobje festivala. Ko sem pred slabima dvema letoma postal direktor Bitef teatra, so stvari gladko tekle, tu sta bila Jovan Ćirilov kot umetniški direktor festivala in Anja Suša kot selektorica; zlasti Ćirilov je bil karizmatična osebnost, ki je za tako velik festival izredno pomembna, saj je s svojim znanjem in ugledom veliko prispeval in pomagal tudi na področjih, ki sicer niso nujno v domeni umetniškega direktorja. Jovan je umrl pred približno letom dni in z njim je Bitef veliko izgubil. Novega umetniškega direktorja sicer niti do danes še nismo dobili, toda neumno, naivno in tudi nepotrebno bi bilo iskati nekoga, ki bi ga lahko nadomestil – to je preprosto nemogoče. Res bo prihodnje leto 50. Bitef, ampak pred nami je tudi čas, ko bo moral festival organizacijsko postati mnogo močnejši kot doslej, če želimo sistematično nadomestiti vse tisto, kar sta zanj objektivno pomenili osebnosti Mire Trailović in Jovana Ćirilova. Vendar pa še ne vem, ali si nam bo pri naših ustanoviteljih in financerjih uspelo izboriti pogoje, da bi lahko festival pripravljali v udobnejših razmerah kot zdaj.
Razumem, vzpostaviti bi morali nekoliko drugačen sistem...Sistem sicer obstaja, delamo kontinuirano, imamo ustaljeno ekipo sodelavcev in producentov, nekateri od njih delajo samo pri festivalu, tudi celotna posadka Bitef teatra se v nekem trenutku posveti zgolj pripravi festivala, imamo honorarne sodelavce in prostovoljce. Toda organizacija bi morala biti še bolj profesionalna, kot je – kajti tako velik festival je treba pripravljati praktično vse leto, ne gre zgolj za izbiranje predstav, temveč tudi za iskanje sponzorjev, organizacijo nočitev in prevozov, papirologijo, skratka, takšen festival zahteva ogromno dela, ki ga trenutno opravlja ekipa okoli desetih ljudi, ti pa niso niti vsi redno zaposleni.
Kakšni pa so finančni obeti za kaj takega?Na žalost o financah ne morem govoriti v pozitivnem tonu, kajti zadnjih pet let se proračun festivala nenehno zmanjšuje. Lani smo bili razglašeni za najboljši festival v regiji, za »nagrado« pa smo dobili še manj denarja. Letošnji proračun je že na kritičnem minimumu, kajti z manj denarja, kot ga imamo zdaj, festival Bitef preprosto ne bi mogel več biti to, kar je.
Kolikšen je proračun?Približno 300.000 evrov. In v tem je zajeto vse, stroški gostovanj, nastanitev, organizacije, pa tudi vsi honorarji, navsezadnje tudi davki, ki jih plačujemo državi. S tem denarjem ni preprosto izpeljati festivala, ker pa ne želimo zmanjševati kakovosti, smo šli letos zavestno v negativne številke, ki jih nameravamo pokriti iz lastnih prihodkov in sponzorskih sredstev. Toda če se bodo finančna krčenja nadaljevala, festival Bitef čez leto ali dve ne bo imel več smisla.
Kompromisov pri programu pa nočete delati.To bi bilo nesmiselno in tega ne smemo dovoliti. Saj nismo tukaj zato, da zapremo ali razvodenimo ta festival, temveč zato, da ga ohranimo in naredimo boljšega.
Na žalost se zdi, da so se v podobnem stanju zadnja leta znašli številni podobni festivali, ki težave rešujejo vsak na svoj način, eni s spremembo koncepta, drugi s krčenjem vsebine. Ste razmišljali o kakšnih alternativnih strategijah?Edina razlika v programu, ki je nastala zaradi okrnjenih sredstev, je ta, da si dveh predstav, ki smo si ju želeli pokazati, nismo mogli privoščiti, zato ju na festivalu pač ni. Sicer pa vztrajamo pri izvorni usmeritvi festivala, ki je nastal iz želje, da se vzpostavi dialog med umetnostjo in družbo, pri tem pa je bil od samega začetka usmerjen v svet – ponuditi želimo vrhunske produkcije iz mednarodnega gledališkega prostora, obenem pa smo bili vedno pozorni tudi na nove gledališke tendence, ljudi in zamisli. Seveda je produkcija dandanes enormna in v tem trenutku gotovo obstaja vsaj sto predstav, ki bi jih z veseljem pripeljali, a je težko vse videti in poiskati, obenem pa moramo delovati v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi.
Občutek imam, da je Bitef kljub številnim drugim kulturnim prireditvam za Beograd še vedno pomemben, če že ne kar zavezujoč dogodek.Res je, večino vstopnic prodamo še pred začetkom festivala. Nekoliko neprijetno nam je sicer, ker imamo precej obsežen protokol, veliko vstopnic je zato namenjenih sponzorjem, financerjem in tako naprej, zato jih v prosti prodaji ni toliko, kot bi si mi – ali občinstvo – želeli. Vendar se vsaj 70 odstotkov sedežev proda že pred prvo predstavo, kar nam govori, da obstaja velik krog ljudi, ki imajo Bitef radi in zanj živijo. Sploh je Bitef eden od pozitivnih primerov kontinuitete in kakovosti pri nas; festival se morda res mora spremeniti, vendar nikakor ni ogrožen, saj ima zvesto občinstvo in jasen koncept – obstal bo ne glede na to, kdo bo jutri njegov direktor ali umetniški vodja.
