Papežev govor v ameriškem kongresu je požel običajen aplavz, namenjen najvišjim predstavnikom držav, ki so dobili čast spregovoriti poslancem in povabljenim predstavnikom izvršne in sodne oblasti. Bolj navdušeno ga je pozdravila petdesettisoč glava množica, ki je govor spremljala pred Kapitolom in jo je na koncu prišel pozdravit. Vidno zadovoljen jo je blagoslovil in pozval k molitvi, tiste med njo, ki ne verujejo ali molijo, pa zaprosil, naj sodelujejo z dobrimi mislimi. Frančišek je kongresnikom najprej položil na srce, naj zavrnejo sovražen odnos do migrantov in z njimi ravnajo humano. S tem je takoj dregnil v vročo razpravo pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto predvsem med republikanci, ki imajo večino v obeh domovih. Predvsem bi ga moral slišati Donald Trump, ki grozi, da bo, če bo zmagal, izgnal na milijone ilegalnih priseljencev in obtožil sosednjo Mehiko, da v ZDA pošilja posiljevalce in druge kriminalce. Je pa bil zato navzoč drugi republikanski kandidat Ben Carson, ki je sprožil polemiko s svojo izjavo, da ameriški predsednik ne bi smel biti musliman.
Nauki o migrantih
»Graditev nacije zahteva priznanje, da smo vselej odvisni od drugih,« je med drugim dejal papež in dodal, da imigrantov ne smemo gledati kot številke, ampak moramo videti kot ljudi z obrazi in prisluhniti njihovim zgodbam in jim po najboljših močeh pomagati. Tudi sam se je prištel k imigrantom, saj se je v Argentino priselil njegov italijanski oče. Del govora o migrantih so večkrat prekinili s ploskanjem, a so bili zanj zaslužni pretežno demokrati.
V nadaljevanju široko zastavljenega govora v mehki angleščini z močnim naglasom je Frančišek obravnaval teme, ki jim radi prisluhnejo demokrati, poudaril pa tudi konservativne vrednote in katoliško učenje v zvezi z družino. Zavzel se je za boj proti klimatskim spremembam, ekonomijo, ki bo zagotavljala več družbene enakosti in ukinitev smrtne kazni.
O splavu in evtanaziji je dejal, da mora človeštvo na vsaki stopnji razvoja »varovati in braniti človekovo življenje«. Kot stalen kritik škode, ki jo okolju povzroča nebrzdani kapitalizem, je tudi tokrat del govora namenil temu vprašanju in podučil kongres, da ima pomembno vlogo pri skrbi za naš planet.
Med stališči, ki jih radi slišijo konservativci, bo znova odmevalo njegovo stališče do družine, ki je zvenelo kot posredna kritika nedavne odločitve ameriškega vrhovnega sodišča, da se legalizirajo gejevske poroke po vsej državi. Papež je dejal, da je tradicionalna družina »morda ogrožena kot še nikoli doslej od znotraj in zunaj«. Dodal je še, da so pod vprašaj postavljeni temeljni odnosi, vključno s samo zakonsko zvezo.
Frančišek, ki je v sredo razočaral žrtve duhovniških zlorab v ZDA, ko je izrazil svoje sočutje s tamkajšnjimi škofi, se je po kongresnem govoru srečal z washingtonskimi brezdomci v okviru tamkajšnje katoliške karitativne organizacije, nato pa odpotoval v New York, kjer bo danes nagovoril vrh Združenih narodov, posvečen trajnostnemu razvoju sveta do leta 2030.
Za njegov zgodovinski prvi nastop pred ameriškim kongresom gredo zasluge vodji poslanske zbornice Johnu Boehnerju, ki je med papeževim govorom nekajkrat zajokal. Nekdanji katoliški ministrant je skušal k tovrstnemu obisku prepričati že oba njegova predhodnika, hkrati pa je kategorično zavrnil komentarje, da bo obisk politično zelo angažiranega Frančiška v Kapitolu sprožil kontroverzne reakcije. »Papež je nad tem... lahko ga samo poslušamo in odpremo srca,« je zapisal v priložnostnem spletnem eseju.
Da je nad politizacijo in poskusom lastninjenja njegovega obiska, je papež pokazal tudi tako, da je zavrnil vrsto povabil na kosilo v znanih washingtonskih restavracijah in je kosil skupaj z nekaj sto reveži.
