Po razočaranju v lanski sezoni, ko so košarkarji Krke po petih zaporednih naslovih prvaka v državnem prvenstvu izpadli že v polfinalu, kjer jih je izločil kasnejši zmagovalec Tajfun, so v Novem mestu zavihali rokave in vnesli spremembe. Dolenjsko je moral zapustiti Aleksandar Džikić in njegov trenerski štab, prevetren pa je bil tudi igralski kader. Vse z namenom, da se Krka v letošnji sezoni vrne na prestol slovenske klubske košarke. Svojo moč želi moštvo trenerja Ivana Velića pokazati že jutri, ko se bo na superpokalni tekmi v Škofji Loki ob 17.30 pomerilo s Šentjurčani. Do morebitne pete superpokalne lovorike bo soigralcem pomagal priti tudi Luka Lapornik, ki v lanski sezoni ni imel sreče s poškodbo.

Za Luko Lapornika je bilo leto 2013 sanjsko. Takratni selektor Božidar Maljković ga je že drugič vključil na širši reprezentančni seznam pred domačim evropskim prvenstvom, v Krko pa ga je na podlagi dobrih iger v Zlatorogu zvabil Aleksandar Džikić. V Novem mestu je imel sprva nekaj težav zaradi kakovostnega preskoka, proti koncu sezone pa je prikazoval vse boljše predstave. Kazalo je, da bo v drugi sezoni igralsko dokončno dozorel, a mu je načrte prekrižala poškodba zapestja. »Težave so se začele na koncu predlanske sezone. Bolečine v zapestju sem začutil dober mesec pred zaključkom. Takrat sem opravil zdravniške preglede, slikanja in ultrazvok, a ni nič kazalo, da bi šlo za resno poškodbo. Stisnil sem zobe, jemal protibolečinske tablete in šel čez prag bolečine. Ker je bila bolečina tudi potem, ko sem počival, huda, sem se kmalu po priključitvi članski reprezentanci odločil za podroben pregled z magnetno resonanco, ki je razkril, da imam poškodovan hrustanec in vezi. Ni mi ostalo drugega, kot da se odločim za operativen poseg,« se neprijetnih časov spominja Luka Lapornik. Okrevanje ni bilo enostavno, saj je šestindvajsetletni Šentjurčan počival dobre štiri mesece in se na parket vrnil v začetku decembra, čeprav bi moral po nasvetu zdravnikov počivati do novega leta. Ker je izpustil poletne priprave, ni bil dobro pripravljen, kar se mu je v drugem delu sezone poznalo. »Po takšni poškodbi se je težko vrniti na parket, saj si povsem brez forme. Potrebuješ kar nekaj časa, da se vključiš v sistem. Lani mi to ni uspelo, zato je bila posledica slabših iger manjša minutaža.«

A črni meseci so zdaj za njim, sedanjost je mnogo svetlejša. Lapornik je pod novim trenerjem Ivanom Velićem opravil celotne priprave, ki niso bile mačji kašelj. »Priprave na letošnjo sezono so bile drugačne kot v preteklih dveh letih. Pri Veliću so bili treningi mnogo napornejši kot pri Džikiću. Osebno mi to ustreza, saj sem rad dobro fizično pripravljen, da v nadaljevanju sezone potem s tem nimam težav,« pravi 195 centimetrov visok košarkar, ki zatrjuje, da so dobro pripravljeni tudi soigralci, zato pričakuje pozitiven uvod v sezono. »Za zdaj zelo dobro funkcioniramo. Igramo hitrejšo košarko kot v preteklosti, kar mi osebno izredno ustreza. Res pa je, da se je veliko igralcev zamenjalo, nov je tudi trenerski štab, a imam dober občutek. Imamo pozitivno ekipo z zmagovalno miselnostjo. Vsekakor bomo potrebovali še nekaj časa, da se dobro uigramo. Navsezadnje se nam je Žiga Dimec priključil pred tremi, Stefan Sinovec pa pred enim tednom. A smo na pravi poti.«

Po koncu letošnje sezone Laporniku poteče triletni dogovor s Krko, zato si je pred pričetkom zadal dve nalogi. »Sprva se želim pri Krki pokazati v čim boljši luči in iti po tej sezoni stopničko višje. Z dobrimi igrami si želim tudi povrniti mesto v reprezentanci. Predlansko leto mi jo je zagodla poškodba. Če do nje ne bi prišlo, bi imel lepe možnosti, da bi se uvrstil med dvanajst potnikov na svetovno prvenstvo. Ker sem nato izgubil skoraj celotno sezono, me ni bilo zraven niti letos. Upam, da bom odslej zdrav in da me čakajo v prihodnje lepše stvari.«