Osrednji cilj predstavitev je ozaveščanje, ki pa je na deževno sredo pozno popoldne med stenami novogoriške občinske zgradbe izgubilo smisel. Če bi želeli resnično ozavestiti ljudi o pravilnem ravnanju pred poplavami, potem bi jih v soboto dopoldne zbrali na trgu v Mirnu. Tam pred tistim mostom, ki ga Vipava največkrat ogroža. Otrokom, mladim in starim bi povedali, da voda ni šala in kako lahko tudi sami poskrbijo, da bo škoda ob morebitnih poplavah čim manjša. Tako pa so na ozaveščevalni dogodek večinoma polni upanja o novih informacijah zašli predstavniki civilne zaščite, občin, gasilci, reševalci in poplavljenci, ki vse to že vedo. Vedo, kje so spletne strani, kaj pomenijo gradbeni in negradbeni ukrepi, kaj so takšni in drugačni indeksi. Radi pa bi vedeli, kdaj se bo po vseh teh letih poplav in študij tudi kaj premaknilo. Radi bi sokrajanom povedali, kdaj se bo vendarle začelo čistiti struge, graditi nasipe in zadrževalnike. V občini Miren - Kostanjevica, najbolj poplavno ogroženi občini na Goriškem, so upali, da bodo dobili odgovor na vprašanje, kdaj bodo državne službe pripravile karte poplavne ogroženosti za njihov kraj. Sedaj imajo vsi lastniki hiš zvezane roke. Dokler ne bodo karte narejene, upravna enota ne more izdati nikakršnega gradbenega dovoljenja za tisto območje. Tudi če bi nekdo rad le za dvajset centimetrov dvignil streho, kar na končno višino vode v strugi ne bo popolnoma nič vplivalo.
A odgovorov ni bilo. Ministrstvo je namreč na fronto poslalo ekipo, ki za dajanje takšnih odgovorov ni pristojna. Vsak njen trud in dobra volja opravičevati ministrstvo sta tako izzvenela cinično. Po videnem in slišanem se zdi, da cilj ni bil toliko ozaveščanje prebivalstva (ker se to dela na drugačen način in kar pravzaprav na terenu že leta počnejo lokalne ekipe civilne zaščite), temveč delati vtis, da država vendarle nekaj dela.
