Kar 36.000 evrov izgube na zaposlenega oziroma skupaj 3,84 milijona evrov so lani ustvarili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), v hramu slovenskega gospodarstva. Zaradi ukinitve obveznega članstva je v rdečih številkah poslovala tudi Obrtna zbornica Slovenije (OZS). Pri tem je izguba na zaposlenega znašala skoraj 20.000 evrov, skupaj pa 1,24 milijona evrov.

Doseženi prihodki GZS se že več let zaporedoma znižujejo. Medtem ko so se v minulem letu znižali za štiri odstotke, na 9,6 milijona evrov, so se v zadnjem desetletju več kot razpolovili. Prihodki OZS so bili lani nižji za kar 40 odstotkov in so znašali 4,55 milijona evrov, v primerjavi z letom 2011 pa so bili za polovico nižji. Padcu prihodkov je poleg prehoda na prostovoljno članstvo botrovalo še znižanje članarine, so pojasnili na OZS.

OZS letos pridobila 1000 novih članov

Prihodki OZS padajo tudi v tem letu. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za deset odstotkov. A ker je OZS uspelo za četrtino oklestiti stroške poslovanja, je bila izguba v obravnavanem obdobju za kar 75 odstotkov nižja. Sanacije izgube so se na OZS lotili s krepitvijo aktivnosti za pridobivanje novih članov. Tako so letos pridobili že 1000 novih članov. Hkrati so poiskali tudi notranje rezerve z racionalizacijo služb. Število zaposlenih se je v letošnjem letu znižalo za deset (lani je bilo na OZS v povprečju zaposlenih 64 delavcev), storitve, ki jih zagotavljajo obrtnikom in podjetnikom, pa poskušajo delno pokriti iz evropskih sredstev.

Kako so poslovali v prvem polletju letošnjega leta na GZS, kjer delavci prejemajo v povprečju 2400 evrov plače na mesec (na OZS povprečna plača na zaposlenega letos znaša 1584 evrov), niso konkretno razkrili. Prav tako niso pojasnili, koliko zunanjih sodelavcev dela za GZS in koliko so lani in letos namenili za svetovalne pogodbe: »GZS je institucija zasebnega prava in kot taka poslovnih informacij ne razkriva.« Lanskoletno visoko izgubo so pripisali izgubi iz premoženja, ki večinoma predstavlja nepremičnine. »Tekoče smo poslovali pozitivno in s tem trendom nadaljujemo tudi letos,« so zatrdili na GZS.

Poslovanje in likvidnost GZS nista bila ogrožena

Tudi od letošnjega maja novi predsednik GZS Marjan Mačkošek, sicer glavni direktor družbe Štore Steel, je pojasnil, da je izguba v preteklosti posledica premoženjskega dela bilance, medtem ko poslovanje GZS in njena likvidnost nista bila ogrožena. V letošnjem letu, ko se po zakonu o gospodarskih zbornicah premoženje deli med GZS in Trgovinsko zbornico Slovenije (TZS), pa bo izguba občutno nižja ali pa je sploh ne bo. Pri tem je Mačkošek poudaril, da je upravni odbor GZS, potem ko je bil del premoženja prenesen na TZS, imenoval komisijo za upravljanje premoženja, ki bo med drugim opredelila, katero je poslovno potrebno in nepotrebno premoženje. Slednjega nameravajo prodati.

Večji del premoženja nekdanje GZS z obveznim članstvom je bil v letošnjem letu že razdeljen med dve reprezentativni zbornici, torej med GZS in TZS, je razvidno iz nedavno objavljenih revidiranih računovodskih izkazov premoženja GZS po zakonu o gospodarskih zbornicah. Medtem ko je GZS pripadlo 77,7 odstotka premoženja, je TZS upravičena do 22,3 odstotka premoženja. Skupni znesek knjigovodske vrednosti premoženja, ki ga bo prevzela TZS, bo 4,4 milijona evrov, od tega na nepremičnine odpade 3,45 milijona evrov. Na TZS je tako prešlo že več objektov v Trbovljah, Novi Gorici in Ljubljani, počitniške zmogljivosti v Podčetrtku in v Nerezinah na Hrvaškem ter tri stanovanja. V poslovni stavbi na Dimičevi, poznani pod imenom Esmeralda, pa je TZS pridobila 29-odstotni lastniški delež. To stavbo načrtujeta GZS in TZS, ki je lani ustvarila 2,8 milijona evrov prihodkov in 1,65 milijona evrov čistega dobička, že nekaj časa prodati.