Podjetje ORO MET, ustanovljeno leta 2005, vodi Jernej Pavlin in je specializirano za proizvodnjo standardnih in nestandardnih orodnih plošč. Izdeluje plošče za orodja orodjarjev in CNC-obdelave ohišja bodočih orodij po specifikaciji orodjarskih naročnikov. Podjetje je bilo za primorsko-notranjsko gazelo nominirano že lani in v letu 2013. Lansko leto končalo s kar 8,7 milijona evrov skupnih prihodkov, kar je več kot 30-odstotna rast. Število zaposlenih je v primerjavi z letom 2013 povečalo za petino. Na seznamu stotih najhitreje rastočih podjetij primorsko-notranjske regije ga najdemo na visokem sedmem mestu.
Utemeljitev metodološke komisije
Podjetje ORO MET ima jasno začrtano strategijo razvoja, ki ne ostaja v besedah ali na papirju. Iz orodjarske obrti, ki jo je Janez Suša zagnal v sredini osemdesetih, se je skozi tri desetletja razvila skupina ORO, katere del je tudi ORO MET.
ORO MET je danes med vodilnimi dobavitelji v orodjarski industriji, kjer se uveljavlja s ´popolno storitvijo´ za orodjarsko industrijo v proizvodnji standardnih in nestandardnih orodnih plošč za vse tipe orodij. V petih letih je prodaja podjetja poskočila skoraj petkratno in se v letu 2014 povzpela proti 8,6 milijona evrov. Od leta 2009 do 2014 so ustvarili 34 novih delovnih mest, mladosten 47-članski kolektiv pa je v letu 2014 ustvaril nadpovprečno dodano vrednost 54.537 eur na zaposlenega. Večji del, 60 % prihodkov, ustvarijo na mednarodnih trgih.
Med najpomembnejše pridobitve podjetje šteje lasten razrez materiala velikih plošč, postavitev avtomatizirane proizvodne linije za standardne orodne plošče, tri brusilne ter tri CNC portalne obdelovalne centre večjih dimenzij.
A razvoj v ORO MET ne temelji le na tehnologiji, temveč tudi na drugih elementih pametnega poslovnega modela. Ta vključuje vzpostavljanje strateških partnerstev ter agilno organizacijo, ki se nenehno prilagaja kupcem. 'Nismo inovativni,' pove direktor, 'samo sčaramo čim prej, kar stranka želi.'
Družbo ORO MET, ki jo odlikuje odlična bonitetna ocena A1++, je metodološka komisija izbrala za gazelo notranjsko-primorske regije 2015."
Še o drugima nominirancema
Dynacast Lož je bilo leta 1992 ustanovljeno kot prvo skupno podjetje, "joint venture", v samostojni Sloveniji, v 70-odstotni lasti Dynacasta in 30-odstotni lasti Kovinoplastike Lož. Podjetje se ukvarja z vlivanjem in obdelavo ulitkov iz cinkovih zlitin ter tlačnim litjem iz cinkove zlitine za izdelavo majhnih komponent po načrtih kupca. Vodi ga Miha Brenčič minulo leto pa je ustvarilo za 4,7 milijona evrov skupnih prihodkov ter zaposlovalo 23 ljudi. Najbolj je prisotno v avtomobilski industriji, deluje pa tudi na področju elektronike, medicinske in športne opreme ter gospodinjskih aparatov.
SMT je del skupine Pick & Place, katere začetki segajo v leto 1979. SMT, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo elektronskih naprav, so ustanovili pred dvanajstimi leti, od letošnje pomladi pa ga vodi lastnik in soustanovitelj Peter Polič. Podjetje je preteklo leto končalo z 8,1 milijona evrov skupnih prihodkov, po temeljiti reorganizaciji letošnjo pomlad pa konec letošnjega leta spet pričakuje rast, ki bo prihodnje leto dobila še dodaten zagon, saj se proizvodnja seli v nedavno končane dodatne poslovno-proizvodne prostore v neposredni bližini sedanjega poslopja SMT v industrijski coni v Luciji.
Kondicija regije
Stoterica najhitreje rastočih podjetij primorsko-notranjske regije je v petletnem obdobju med letoma 2009 in 2014 ustvarila 1070 novih delovnih mest, kar je 32-odstotna rast, ki je sicer med vsemi šestimi regijami najbolj skromna. Vendar ne gre pozabiti, da jih je regijsko gospodarstvo v tem času izgubilo kar 4264 in to regijo postavlja v sam vrh v Sloveniji. Več delovnih mest je izgubila le osrednja Slovenija. So pa toliko bolj razveseljivi podatki o rasti prodaje in rasti dodane vrednosti.
Najhitrejših sto podjetij – med njimi prevladujejo mikro in male enote, ki jih je skupaj 94, le tri podjetja so srednje velika, prav toliko pa je velikih podjetij – je v petih letih ustvarilo za 891,7 milijona evrov prodaje, kar pomeni 150-odstotno rast, medtem ko jo je regijsko gospodarstvo povečalo za 14 odstotkov. Najhitrejša podjetja so v tem času dodano vrednost povečala za 97 odstotkov, regijsko gospodarstvo pa za osem odstotkov.
Delež kapitala v financiranju je pri sto najhitrejših podjetjih regije zelo majhen, saj dosega 31,59 odstotka, medtem ko je v povprečnem podjetju v regiji ta delež 44-odstoten. Kljub temu je kazalnik verjetnosti preživetja, ki ga po svoji metodologiji izračunava Bisnode, pri najhitrejši stoterici dokaj visok in dosega 83 (največ 100, višji je, manj je možnosti, da bo podjetje v naslednjih 12 mesecih zašlo v težave), za regijsko gospodarstvo pa 50.
