O Borutu Božiču vsi reprezentančni kolegi govorijo zelo spoštljivo. V nedeljo na cestni dirki svetovnega prvenstva v kolesarstvu bo s 35 leti med deseterico najstarejših, pet let starejši od Grega Boleta in 13 let od Luka Pibernika. Z osmimi dosedanjimi nastopi na SP je tudi med deseterico najbolj izkušenih. Poleg tega zna povezati in motivirati, zato bo tudi podaljšana roka selektorja Gorazda Štanglja na cesti.

O uvrstitvi v reprezentanco.

Vesel sem, da me je selektor povabil, in ponosen, da imam njegovo podporo. Svetovno prvenstvo sem imel v mislih vse leto. Drugi del sezone sem se v popolnosti posvetil tej zame zelo pomembni dirki. Svetovno prvenstvo je nekaj, kar te motivira, da delaš stoodstotno.

O dosežkih v sezoni.

Jasno, da moji rezultati niso tako obetavni kot prejšnja leta. Tudi spomladanske klasike sem že odpeljal bolje. Drugi del sezone zaradi takih in drugačnih vzrokov nisem imel takega tekmovalnega programa, kot sem si ga želel, a sem vseeno zadovoljen s pokazanim.

O razporeditvi vlog znotraj šesterice na nedeljski dirki.

Še nismo šli v detajle, nismo veliko govorili o tem. Še največ z Luko Mezgecem ter veliko z Janom Polancem in Luko Pibernikom, ko smo bili v Kanadi. Svoje vloge se dobro zavedam. Kot daleč najstarejši in najizkušenejši bom poskušal znanje in izkušnje prenesti na druge. Mislim, da bo tokrat to še posebej pomembno.

O homogenosti ekipe.

Še posebno v novem modernem načinu dirkanja je to zelo pomembno. Niso dovolj le močne noge. Pomembno je, da vsak pozna svojo vlogo, kaj mora delati, in v to verjame. Tudi če so različni pogledi, različni scenariji, je ključno, kako kolesarji sodelujejo. V takšni zasedbi, kot smo nabrani, smo sposobni najti skupni jezik. Pomembno je, kako se bomo odzvali po 160, 180 kilometrih, ko karavana prvič stopi na »plin«. Več ko nas bo skupaj, več bomo dosegli. Potem se bo videlo, kdo ima noge za končne bitke. Za nosilca ni dvoma. To bosta Grega (Bole, op. p.) in Luka (Mezgec, op. p.). Sam sem odprt za vse scenarije, trudil sem bom po svojih najboljših močeh prispevati k celoti. Tako ali drugače bom dal od sebe 100 odstotkov.

O nadaljevanju kariere v Cofidisu.

To je ena od zadev, ki so vplivale na sezono. Nacer Bouhanni (najboljši francoski sprinter, op. p.) je že na dirki po Omanu v februarju sam prišel do mene s predlogom, da bi drugo leto delala skupaj, in pogovori so stekli. V Cofidisu že ima ljudi, ki mu pomagajo, a če je sam prišel do mene, je verjetno nekaj, s čimer mu lahko pomagam. Ker ne znam francosko, sem ga z besedami težko prepričal.

O zadnji sezoni v Astani, kjer ni dobil priložnosti na nobeni tritedenski dirki.

Glede tega zelo težko govorim. V tako močni ekipi so različni interesi. V Astani sem se v redu počutil, so super ekipa in ne morem reči žal besede.

O dokaj poznem odhodu čez lužo, o čemer je bilo že nekaj polemik.

Mogoče ni idealno. Odkar sem prišel iz Kanade, svojega bioritma nisem znova naravnaval na evropski čas. Z uro poskušam ostati na sredini, kasneje vstajam, kasneje grem na trening, dve in tri ure zategnem proti večeru. Upam, da bo to pri prilagajanju na časovno razliko kaj pomagalo. Tako mi ostanejo tri ure za tri dni ob prihodu na prizorišče. Sam to rešujem na tak način. Se mi zdi, da je zelo pomemben tudi zadnji trening na terenu, ko spoznaš traso in se lažje psihično pripraviš.

O sedmem mestu na SP 2010 na Danskem.

Na Kozji grič imam lepe spomine. Deseterica je dober dosežek, okoli mene so bila sama vrhunska imena. Včasih smo preveč kritični do reprezentanc, ko ne uspe. Verjetno vsi želimo narediti najboljše, smo motivirani. Želimo si obuditi spomine, kot jih imamo z Danske.

O motivih in specifiki trase.

Upam, da bomo dokazali, koliko veljamo. Vsi vemo, da je v kolesarstvu težko napovedovati. Še posebno pri tem profilu in trasi. Imamo zelo močno ekipo. Letos imamo znova več možnosti za uspeh, kot smo ga imeli glede na traso pretekla leta. Ne delam s tem pritiska. To je realnost. Je kar škoda, da je to le ena tekma, en dan in v tem je treba pokazati vse, ne glede na vse pasti.

O favoritih.

Krog je zelo širok. Mnogo širši, kot je bil v Firencah ali lani v španski Ponferradi. Sicer trase še nisem videl v živo, zato bi več lahko povedal po ogledu, a po vsem znanem bo dirka podobna prvemu delu spomladanskih klasik. Pričakujem boj za položaje v ospredju kolone. Tolklo se bo. Bo boj za vsak meter. To bo psihična bitka, dolga 260 kilometrov. Tudi zato v ospredju pričakujem specialiste, ki znajo voziti na flandrijski način. Tudi Nibali, Valverde in podobni bodo zraven, saj imajo karakteristike in sposobnosti, čeprav jih tam spomladi ni. Kristoff in Sagan sta pred drugimi. Nemci bodo močni z Degenkolbom. Belgijci imajo močno ekipo devetih, a nimajo izrazitega vodje. Na koncu bodo tečni Kolumbijci, Španci... Skratka, obeta se nam zelo zanimiva dirka. Kot nalašč za publiko, ki pozna malo več ozadja.