Nepredvidljiva so pravila Evropske namiznoteniške organizacije na največjih prvenstvih. Najboljši evropski igralci, med katerimi je sicer veliko odpovedi, se bodo od 25. septembra do 4. oktobra merili v Jekaterinburgu na evropskem prvenstvu. Slovenija bo tako v moški kot ženski konkurenci tekmovala v prvi ligi, se pravi, da se bo borila za mesta od 17. navzdol. Če je imela Slovenija v preteklosti večkrat veliko motivacije, da se prebije v superdivizijo, bo te dni napredek v Rusiji nemogoč, saj ne bo napredovala nobena reprezentanca. Prvenstvo bo služilo za postavljanje nosilcev za evropsko ekipno ligo, ki bo potekala dve leti in na podlagi katere se bodo reprezentance na prihodnjem EP uvrstile v kakovostne razrede.
Slovenski dres bodo v Rusiji v moški konkurenci pod vodstvom trenerja Saša Lasana nosili Jan Žibrat, Darko Jorgič in Deni Kožul, v ženski reprezentanci pa pod vodstvom selektorice Vesne Ojsteršek Alex Galič, Manca Fajmut in Tamara Pavčnik. Medtem ko je pri ženskah reprezentanca pričakovana, je pri moških pomlajena, saj se Jorgič in Kožul z uspehi v mladinski kategoriji prebijata v člansko izbrano vrsto. Precej oslabljena bo slovenska reprezentanca med posamezniki, saj je nastop odpovedal Bojan Tokič.
»Težave imam s teniškim komolcem. Znova so se začele pojavljati na turnirjih svetovnega pokala v Avstriji. Redno jemljem tablete proti vnetju ter protibolečinske tablete. Ko se pojavijo bolečine, so zelo hude, tempo na evropskem prvenstvu pa je naporen. Ker se začne z ekipno konkurenco, si ne predstavljam, kako bi bilo z roko v posamični konkurenci in med dvojicami. Zato sem se odločil, da ne bom tvegal. Poleg tega v slovenski reprezentanci nimamo fizioterapevta, ki bi mi lahko ves čas pomagal,« je pojasnil Bojan Tokič, ki je o svoji nameri dan pred iztekom roka poslal elektronsko sporočilo Namiznoteniški zvezi Slovenije, predsedniku Marjanu Hribarju in trenerju Sašu Lasanu. Še na dan odhoda v Rusijo je Tokič razmišljal, da bi igral le v ekipni konkurenci, a si je dobro uro pred letom iz Frankfurta v Helsinke premislil in ostal v Nemčiji. »Moj osrednji cilj v tej sezoni je uvrstitev na olimpijske igre in storil bom vse, da se bom kvalificiral v Rio de Janeiro. Sezona bo še dolga in naporna, saj me poleg vseh klubskih obveznosti februarja čaka še nastop na svetovnem prvenstvu, aprila pa olimpijske kvalifikacije,« pojasnjuje Tokič, ki si na začetku sezone še s težjo poškodbo ne bi rad nakopal še hujših skrbi.
Najboljši slovenski igralec že nekaj časa čuti, da se njegova aktivna športna pot s poškodbami izteka. Zaveda se, da lahko zdrav premaga vsakega evropskega igralca, po drugi strani pa, da mora vsakodnevno poslušati svoje telo. Kot vsa leta, odkar služi evre v Nemčiji, mu gre pri Saarbrücknu odlično. Njegovo moštvo, za katero v tej sezoni igrata še Portugalec Tiago Apolonia in Francoz Adrien Mattenet, ima po treh krogih edino maksimalni izkupiček. Minuli konec tedna je v derbiju kroga v gosteh s 3:1 premagalo Ochsenhausen, ob tem, da je Tokič z 2:3 izgubil proti Angležu Liamu Pitchfordu, z enakim izidom pa je premagal Francoza Simona Gauzyja. »Dobro smo začeli. Zanimivo je, da sem s Pitchordom izgubil četrtič zapored, vselej pa sem imel vsaj eno zaključno žogico za zmago. Tokrat sem vodil z 2:1 v nizih in z 9:4, nato pa mi je pridobljeno točko vzel sodnik, češ da se je žogica pri začetnem udarcu dotaknila mrežice. Preveč sem se razjezil, kar se ne bi smel, in izgubil. Zanimivo je, da sem edini dvoboj s Pitchfordom dobil, ko je imel zaključno žogico on,« je derbi komentiral Tokič.
Zadnje desetletje je najboljšega slovenskega igralca na velikih tekmovanjih vodil Bojan Rak, ki ni več slovenski selektor. »Pozitivna sprememba je, da je prišel Saš Lasan. Dobro pozna razmerje v reprezentanci, je mlad, voljan delati, ima veliko energije. Prav slednje pri Raku ni bilo več. Zaslužil si je drugačno vlogo v slovenskem namiznem tenisu,« je sklenil Tokič.
