Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je ob prvi obletnici vlade kot najbolj razveseljujoč podatek izpostavila boljše razmere na trgu dela. Brezposelnost se je od avgusta lani znižala za skoraj 7000 oseb (a še vedno je brez dela kar 108.000 ljudi), rahlo, a vendarle, pa se je začelo povečevati tudi število zaposlenih. Čeprav gre nedvomno za napredek, se je ob tem treba tudi vprašati, ali in koliko je zanj zaslužno ministrstvo za delo. Statistika namreč kaže, da je gibanje zaposlenosti oziroma brezposelnosti tesno povezano z gospodarsko rastjo, na katero po ugotovitvah analitikov najbolj vpliva izvoz. Z izvozom pa ministrstvo za delo nima kaj dosti opraviti.
Glede na to, da delodajalci iščejo predvsem mlajše kadre, ne preseneča, da se je najbolj zmanjšala brezposelnost med mladimi. Da je k temu pomembno prispeval program Jamstvo za mlade, ki je nekakšen nejasen skupek vseh izvajajočih in neizvajajočih ukrepov, namenjenih mladim, pa močno dvomijo tudi mladinske organizacije. Te sicer ministrstvu očitajo slabo delo na številnih področjih – od štipendijske politike do pripravništev.
Še bolj so lahko z delom ministrice, ki je na položaju od leta 2012, nezadovoljni dolgotrajno brezposelni. Delež tistih, ki so na zavodu že več kot leto dni, se je v mandatu te vlade povečal že na 55 odstotkov, kar je precej več od evropskega povprečja. Pri tem bode v oči dejstvo, da so se letos sredstva za dolgotrajno brezposelne znižala. Na voljo so jim zato ostali le programi usposabljanja in izobraževanja ter javna dela, ni pa več programov subvencioniranja zaposlitev.
Študentski plus in dijaški fiasko
Ob zatišju pri delovni in pokojninski zakonodaji lahko kot največji izpeljani projekt ministrice v zadnjem letu izpostavimo reformo študentskega dela. Zaradi uvedbe prispevkov se je zvišala njegova cena, s tem pa je ta doslej zelo priljubljena oblika prekarnega dela postala za delodajalce manj »konkurenčna«. Čeprav panoga beleži skoraj 20-odstotni upad, je pozitivno tudi to, da so se s prispevki povečali tudi prilivi v pokojninsko blagajno.
Po drugi strani lahko kot največji fiasko ministrstva štejemo kar dva zavožena razpisa za deficitarne štipendije. Med prvim se je zaradi načela »kdor prej pride, prej melje« sesul spletni portal, na ponovljenem pa je sklad za razvoj kadrov in štipendije prejel v isti minuti za razpisanih 1000 štipendij več kot 3800 prijav. Če so bili pri prvem razpisu v prednosti tisti, ki so prvi pritekli na sklad, so bili v drugem (prav zaradi gneče na skladu) v prednosti tisti, ki so oddali vlogo na pošti ali (morda) na bencinskem servisu. Ministrstvu lahko poleg napačne ocene o številu interesentov in slabe organizacije očitamo predvsem povsem nedomišljeno izvedbo. Namesto da bi najprej naredili analizo potreb po teh kadrih, izbor pa omejili s premišljenimi kriteriji, na primer šolskim uspehom ali potrebami po določenem poklicu, so razpis pričakali popolnoma nepripravljeni.
Revščine je še vedno preveč
Med svoje neuspehe lahko Kopač-Mrakova, po izobrazbi sociologinja, celo profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede, šteje tudi to, da v Sloveniji pod pragom tveganja revščine še vedno živi kar 290.000 ljudi. Stopnja tveganja revščine je sicer lani ostala enaka kot leta 2013, od leta 2009 pa se je zvišala za kar 3,2 odstotne točke, kar je največji porast med državami EU. Kopač-Mrakova se je ob predstavitvi dosežkov vlade branila, češ da so od leta 2009 na ministrstvu gasili požare in da je bilo zato manj možnosti za razmisleke o sistemskih spremembah, a pri tem je zamolčala, da sta na poslabšanje socialnega položaja v Sloveniji najbolj vplivala nova socialna zakonodaja in Zujf iz leta 2012. Na srečo se ministrstvo od lani loteva nekaterih popravkov – tako zdaj pri socialni pomoči upoštevajo bolj realen gmotni položaj družin, postopoma pa rahljajo še druge varčevalne ukrepe.
Ministrica kot pomemben dosežek navaja tudi projekt odpisa dolgov. Na prvi pogled gre sicer za lepo gesto, ki pa jo kazi dejstvo, da se bo odpisovalo le praktično neizterljive dolgove in da je odpis prepuščen odločitvam posameznih podjetij in občin. Omenjena »promocijska akcija« tudi ne bo imela kakšnega večjega učinka, saj je prispelo manj vlog za odpis dolga, kot se je pričakovalo, še posebno v revnejših občinah.
V sklopu paketa pomoči najbolj ogroženim se je ministrstvo lotilo tudi problematike deložiranih družin (dolgoročni cilj je vzpostavitev širokega nabora stanovanj, ki bodo na voljo tistim, ki se znajdejo pod težo grožnje z deložacijo), do konca leta pa naj bi zaživele tudi socialne kartice, na katere bodo lahko prejemali socialne pomoči brez strahu, da bodo po njih segle banke.
