G. Blatnik je, ne prvič, spet vse pomešal: Janšo z begunci, kazensko pravo s humanitarnim – in še marsikaj. V begunski krizi prav jaz poudarjam (že večkrat), da Nemčija in Avstrija (in tudi Slovenija, kolikor prvima z zamudo vsaj plašno in skrivoma sledi) niso kršile humanitarnega prava, ampak so se namesto na krizi neprilagojena izvedbena pravila oprle na višje pravne norme in načela prava EU. Ravnale so torej v skladu s pravom. Kazensko pravo, še posebej v tistem delu, ki je dodatno podkrepljen še z izrecnimi zapovedmi ustave, pa je najvišje pravo, ki ga ni mogoče nadomestiti z nikakršnim »še višjim pravom«, ker ga tu ni (razen, poenostavljeno povedano, če bi neka članica EU na primer spet uvedla smrtno kazen, ki jo pravo EU kot višje prepoveduje).

V obeh primerih – pri Janši in pri beguncih – se torej zavzemam za spoštovanje prava. Po smislu zakonov, ustave in mednarodnega prava, ne po vsaki (celo narobe razumljeni) črki. Bo tudi to spet pretežka lekcija za g. Uroša Blatnika? No, nič čudnega, saj je celo mnogi naši »ugledni pravniki« pri sojenju Janši niso obvladali. In je še danes ne.

Matevž Krivic