Geslo letošnjega svetovnega dneva srca, ki ga obeležujemo 29. septembra, je že samo po sebi zelo sporočilno: Za zdravo srce vseh in povsod. A čeprav o boleznih srca in ožilja govorimo skoraj vsak dan, se še vse premalo zavedamo, da je za svoje srce odgovoren vsak sam. Z zdravim načinom življenja bi lahko sami preprečili kar 80, morda celo sto odstotkov prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja, ki so najpogostejši vzrok smrti na svetu, ocenjujejo strokovnjaki in poudarjajo, da zaradi teh bolezni vsako leto prezgodaj umre 17,3 milijona ljudi.

Zato se tudi v slovenskem Društvu za zdravje srca in ožilja vsako leto znova trudijo ozaveščati ljudi o pomenu zdravega načina življenja tudi z vrsto prireditev ob dnevu srca. »Vse prireditve in vsa sporočila po svetu in pri nas so podobni: zdrava prehrana, več gibanja, manj škodljivih razvad in občasne kontrole krvnega tlaka, maščob v krvi, snemanje srčnega ritma…,« poudarja Franc Zalar, direktor Društva za zdravje srca in ožilja, in dodaja, da kljub preprostosti in lahki dostopnosti teh sporočil ne sliši ali noče slišati skoraj polovica ljudi.

Letos društvo poziva k odločnejši skrbi za naše srce tudi vse tiste, ki odločajo o ustvarjanju zdravju prijaznih okolij, v katerih živimo. Pozivajo jih, da nam zagotovijo takšna okolja, ki nam bodo zdrav življenjski slog tudi omogočila: zelenice za rekreacijo, brezplačne možnosti za telesno dejavnost, urejene kolesarske steze, varne poti za pešačenje, kolesarjenje, varovanje zdravja na delovnih mestih in podobno.

»Doslej še nikoli nismo tako celovito spregovorili o tem, kaj pomeni za srčno-žilne bolezni okolje, v katerem živimo, čeprav je znano, da drobni prašni delci povečajo ogroženost zaradi srčno-žilnih bolezni za okoli 15 odstotkov, čeprav je znano, da zaradi hrupa in s hrupom povzročenih srčno-žilnih težav v Evropi na leto umre okoli 210.000 ljudi. Čeprav je znano, da je s svetlobno onesnaženostjo tesno povezano slabo spanje in je nespečnost eden od dejavnikov tveganja srčno-žilnih bolezni,« je poudaril prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja.

»Zdrav spanec zahteva temen prostor, mir in sproščenost. To bi morali doseči zlasti v urbanih okoljih, kjer je onesnaženost s prašnimi delci, hrupom in svetlobo izredno visoka,« je še dejal in opozoril, da je že v zelenem Kočevju onesnaženost s prašnimi delci presežena 35-krat na leto. V urbanih okoljih je seveda še bistveno slabše, opozarja Cevc in dodaja, da so prizadevanja za omejevanje nočnega prometa in zahteve, da bi skozi mestna središča vozila le električna vozila, zelo smiselni.

Ker pa na mladih svet stoji, v društvu opozarjajo tudi, da če se že odrasli nočejo ali ne morejo odločiti, da bi prenehali kaditi, se več gibali in jedli zdravo hrano, naj poskrbijo vsaj za to, da slabih navad ne bodo učili otrok in drugih mladih. Vzgoji najbolj dojemljivih je zato že tretje leto namenjena tudi akcija Srček Bimbam za otroke prvih treh razredov ljubljanskih osnovnih šol, ki jo pripravlja Igor Ribič. Ljubljanski otroci bodo imeli ob pomoči pedagogov in staršev dva meseca časa za preučevanje gradiva in ustvarjanje svojih izdelkov na to temo. V društvu upajo, da bodo lahko akcijo kmalu razširili na vso Slovenijo. av