Po tem, ko je vladna stran v ponedeljek pogajalski predlog varčevalnih ukrepov za prihodnje leto še zaostrila, bodo sindikati javnega sektorja danes na izredni seji odločali, ali se bodo sploh še pogajali. »Možnost odstopa od pogajanj je zelo realna. Morebitni odhod pa bi seveda pomenil tudi priprave na začetek splošne stavke,« opozarja predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Sindikati še naprej zahtevajo uresničitev lanskega dogovora, po katerem bi se morali varčevalni ukrepi pri plačah zaključiti s koncem tega leta. »Če naj bo Slovenija pravna država, bi bilo treba pogodbe spoštovati,« poudarja Štrukelj.
»To niso pogajanja, to je diktat«
Že tako napet odnos med pogajalskima skupinama se je v ponedeljek še zaostril, ko je vlada svoj pogajalski predlog že drugič zaostrila, tokrat z nekaterimi določbami iz zloglasnega Zujfa. Obenem pa je vse ukrepe vključila v zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti.
»Da vlada v tehnični zakon, ki zgolj omogoča izvajanje proračuna, uvrsti predloge o plačah, pogojih dela in delavskih pravicah, je v nasprotju s temeljnimi načeli pravne države. Ponovno zaostrovanje izhodišč pa je skregano s temeljnimi pravili pogajanj, pri katerih bi morali pogajalski strani iskati kompromis,« je ogorčen Štrukelj. Prepričan je, da namerava vlada s provociranjem uničiti pogajanja, za krivca pa označiti sindikate.
Po Štrukljevem mnenju se namreč vlada že od začetka ni nameravala pogajati. »Zahtevanih 310 milijonov evrov zanjo ni bilo pogajalsko izhodišče, ampak dejstvo, ki ga je že upoštevala v proračunu. Vse to dokazuje, da ne gre za pogajanja, ampak za diktat.« To naj bi bilo razvidno tudi iz tega, da je osnutek zakona sindikatom posredovala šele v ponedeljek zvečer, v parlament pa ga namerava vložiti že v petek.
Štrukelj še opozarja, da vlada pri teh pogajanjih krši tako socialni sporazum, po katerem bi morali socialni partnerji plače določati sporazumno, kot zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki zahteva, da mora biti dogovor sklenjen 30 dni pred vložitvijo proračuna v državni zbor.
Zaradi načina pogajanj je »kri zavrela« tudi drugim sindikatom, potrjuje vodja druge pogajalske skupine Drago Ščernjavič: »Med člani vlada veliko nezadovoljstvo. V javnem sektorju smo v sedmih letih privarčevali 1,8 milijarde evrov. Glede na gospodarsko rast pričakujemo, da se bodo varčevalni ukrepi končno sprostili. Podaljšanje še za eno leto je nesprejemljivo.« Sindikati so si glede plač enotni kot še nikoli. Na to kaže tudi oster odziv Jelke Mlakar, predsednice Sindikata delavcev v zdravstveni negi: »Nismo pripravljeni na noben kompromis. Predstavnikom vlade smo že v ponedeljek jasno povedali, da se bodo zadeve, če vlada svojih zahtev ne umakne iz zakona o izvrševanju proračunov in se ne namerava normalno pogajati, zaostrovale v smeri stavke.«
Prisilno upokojevanje ostaja
Vladna stran je sicer s prihodnjim letom sklenila sprostiti več let zamrznjena napredovanja, med varčevalnimi ukrepi, ki bi morali poteči konec tega leta, pa je v julijskih izhodiščih predlagala le podaljšanje znižane vrednosti plačnih razredov, zamrznitve izplačevanja redne delovne uspešnosti in nižjega plačila delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela.
A je k temu pred 14 dnevi dodala še nižji regres za letni dopust in delno zamrznitev premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, v ponedeljek pa še podaljšanje nekaterih določb iz Zujfa, tudi nujno upokojevanje po izpolnitvi starostnih pogojev, nadaljnjo omejitev letnega dopusta na 35 dni ter omejitve pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb.
Koprivnikar: Pri plačah so še rezerve
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ta teden pogajanja s sindikati označil za izjemno burna, saj da je »težko brzdati njihove apetite po povečanju stroškov«. Čeprav je hkrati tudi priznal, da njihove zahteve izhajajo »iz različnih obljub ali normativnih podlag«. A minister poudarja, da je v pogajanjih treba upoštevati tudi druge zakonske okvire, ki jih določata fiskalno pravilo in socialni sporazum. Slednji namreč med drugim določa, da rast plač v javnem sektorju ne sme preseči rasti produktivnosti v gospodarstvu.
Koprivnikar, ki je v preteklih mesecih večkrat poudaril, da slovenski javni sektor ni preobsežen in da so plače premalo spodbudne, zdaj (raje) ugotavlja, da je strošek dela v javnem sektorju v Sloveniji glede na BDP nad povprečjem EU. Plačne rezerve pa vidi zlasti v širšem javnem sektorju. Strošek v ožji državni upravi je v zadnjih letih upadel skoraj za desetino, v celotnem širšem javnem sektorju pa je ostal praktično nespremenjen, je pred državnim zborom novo smer razvoja pogajanj nakazal minister.