Ljubljane očitno še niste spoznali?

Izgubil sem se. Sicer so mi poslali naslov, kam moram priti, a me je navigacija poslala na napačno mesto. Poglejte (pokaže aplikacijo na pametnem telefonu, op. p.). Ne znajdem se najbolje, a se bo vse spremenilo, ko se mi bodo pridružili žena in otroci. Ona potem razišče mesto in se pozanima o vsem, nato pa stvari razloži še meni. Trenutno poznam samo pot od stanovanja do dvorane pa do restavracije, ki je sicer povsem blizu mojega doma. (smeh)

Kako vam je sicer všeč Slovenija?

Tu sem že bil, ko smo z reprezentanco BiH nastopali na evropskem prvenstvu. Gre za prelepo deželo. Vsako moštvo ali reprezentanca želi priti v Slovenijo na priprave, predvsem v Kranjsko Goro, ki je čudovita, a jo sovražim. (smeh) Ne morete si misliti, koliko kilometrov sem že pretekel tam. Sicer pa mi je všeč tudi Ljubljana, ki je majhno in umirjeno mesto. Idealno po letu bivanja v Carigradu, kjer vlada kaos. Tukaj se lahko v miru odpeljem do dvorane, tudi ljudje so izredno prijazni in ustrežljivi. Predvsem pa uživam v tem, da je povsod ogromno zelenja.

Je bil kakšen poseben razlog za to, da ste se odločili za prihod v Olimpijo?

Imel sem številne ponudbe, a sem se tokrat odločil, da počakam malo dlje. Na koncu se je izkazalo, da si me Olimpija želi najbolj od vseh, zato sem se odločil zanjo. Pritegnilo me je dejstvo, da nastopamo v treh različnih tekmovanjih, dobre besede sem slišal tudi o novem trenerju Gašperju Potočniku. Še najbolj pa sem bil navdušen nad dejstvom, da gre za ekipo z mladimi igralci, ki se radi učijo in potrebujejo vodjo, kar mi je v trenutni fazi moje kariere pisano na kožo.

Ste se hitro vključili v moštvo?

Soigralce sem že dobro spoznal, tako karakterno kot po kakovosti na igrišču. Sodeč po pripravljalnih tekmah nas čaka dobra sezona. Všeč mi je, da se na parketu borimo in držimo skupaj. To sta izredno pomembni komponenti. Bil sem že v ekipah, kjer je vsak igralec igral in se držal zase. To res ni prijetno. Prav zato sem hitro spoznal, da se bomo imeli v letošnji sezoni dobro, in upam, da bodo temu sledili tudi dobri rezultati.

Če bi morali dejati v odstotkih, kako bi ocenili trenutno pripravljenost moštva?

To je težko oceniti, saj sem se sam priključil pozno, kot tudi nekateri igralci, ki so sodelovali v reprezentanci. Pri veliko stvareh moramo še delati. A če bomo držali skupaj, bomo hitro napredovali. Čaka nas še nekaj pripravljalnih tekem in upam, da bomo na prvi uradni tekmi maksimalno pripravljeni.

Raje igrate na mestu organizatorja igre ali branilca?

Ni pomembno. V ZDA so name gledali bolj kot na igralca, ki lahko igra več pozicij, v Evropi pa so me omejili na mesto organizatorja igre. To mi je všeč, a ko sem utrujen ali ko nasprotnik močno pritiska v obrambi, se rad premaknem tudi na mesto branilca.

Letos niste nastopali za BiH na evropskem prvenstvu. Zakaj?

Tudi lani nisem bil zraven, saj sem bil enostavno preveč utrujen in sem potreboval počitek. Zato so naturalizirali drugega igralca.

Zakaj ste se sploh odločili, da vzamete njihov potni list?

Zame se je zanimalo kar nekaj evropskih reprezentanc. Po dobri sezoni v Grčiji sem takrat ravno prestopil v Cibono, kjer smo postali državni prvaki. Do mene so prišli predstavniki njihove košarkarske zveze. Dejali so mi, da si me želijo, a da imajo še nekaj drugih kandidatov. Izkazalo se je, da so vsi drugi želeli plačilo, sam pa sem se zavedal, da se mi ponuja priložnost za novo izkušnjo v življenju. Rad imam košarko, zato sem hitro pristal. To je bila ena najlepših stvari, ki so se mi zgodile v karieri. Z veseljem sem predstavljal BiH, hkrati pa z navijači stkal pristne odnose.

Kakšen je občutek igrati za državo, ki ni vaša domovina?

Na to ne gledam na takšen način. Enostavno sem sprejel njihovo kulturo, država me je navdušila, tako kot navijači. Dobil sem občutek, kot da sem eden izmed njih. Ljudje so me imeli radi od prvega dne in me podpirali. Zares neverjetna izkušnja. Želim si, da bi pred koncem kariere še enkrat nosil dres BiH.