Svetovalci mreže Ensvet so obiskovalcem MOS brezplačno svetovali o energetskih rešitvah. Gre za stalnico, saj njeni strokovnjaki tako že peto leto odgovarjajo na vprašanja o energetskem varčevanju, letos pa so posebno pozornost namenili gradnji z lesom, kurilnim napravam na lesno biomaso in praktičnim izkušnjam pri ogrevanju na lesna goriva. Ker je bila večina hiš na Slovenskem postavljena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je energetska sanacija danes nadvse zanimiva tema. Po izkušnjah energetskih svetovalcev ima veliko stanovanjskih stavb naprave, ki so tehnično in konstrukcijsko dotrajane in imajo zelo slab izkoristek.
Vsakdo lahko prispeva k varovanju okolja
Svetovalec iz mreže Ensvet Franc Šporn je povedal, da obiskovalci najpogosteje sprašujejo o ogrevanju, zmanjšanju stroškov ogrevanja, zamenjavi stavbnega pohištva, izolaciji hiš in o subvencijah. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnih sistemov in večjo uporabo obnovljivih virov energije lahko vsi prispevamo k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer.
Poleg spremembe načina ogrevanja se v zadnjem času ogrevalno napravo na kurilno olje najpogosteje zamenja s toplotno črpalko, največ pa k energetskemu varčevanju prispeva obnova ovoja stavbe, to je obnova fasade, stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Če se prvo vprašanje pri energetski obnovi stavb nanaša na možnost energetske obnove, je drugo povezano z denarjem. »Nakup toplotne črpalke za stanovanjsko hišo, veliko med 100 in 120 kvadratnih metrov, se giblje od 10.000 in 12.000 evri, tudi obnova fasade stane približno 12.000 evrov, tu pa je še vgradnja oken. Pri teh se cena od ponudnika do ponudnika razlikuje, če želimo pridobiti subvencijo Eko sklada, pa je nujna vgradnja lesenih,« je povedal Šporn. S subvencijo Eko sklada sicer lahko pokrijemo največ 25 odstotkov stroškov. Kot je še pojasnil Šporn, lahko z ogrevanjem s toplotno črpalko stroške za ogrevanje v primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje zmanjšamo kar za polovico.
Na energetsko učinkovitost stavbe je treba misliti že pri njenem načrtovanju in umeščanju v prostor. »Tako je treba biti pozoren, da so okna lepo razporejena po objektu glede na tloris, da so dnevni prostori na jugu, da sta na vzhodni strani kopalnica in kuhinja. To so stvari, ki niso nove, pa vendar niso vedno upoštevane,« je konkretno rešitev za večjo energetsko učinkovitost hiše izpostavil Miha Praznik, energetski svetovalec mreže Ensvet. O vlogi lesa je dejal, da je ta postal prevladujoč energent. »Vprašanje je zgolj, kako učinkovito ga ljudje uporabljajo. Če les uporabljamo v starih kurilnih napravah, je to še vedno velik energetski problem. Bo pa les energent, na katerega se bo Slovenija vse bolj naslanjala,« je dodal. Povedal je še, da se za uporabo lesa v gradnji odločajo predvsem mlajše družine, medtem ko se večina še vedno odloča za gradnjo opečnatih hiš.
Sončne elektrarne čakajo na boljše čase
V okviru MOS je potekala tudi konferenca o fotovoltaiki, ki pa tudi letos ni postregla s konkretnejšimi informacijami o napredku na tem področju. V Sloveniji še vedno nimamo ustrezne pravne podlage, ki bi omogočala njen razvoj. Sonce velja za neomejen in obnovljiv vir energije in medtem ko so številne svetovne države že več let usmerjene k njegovemu izkoriščanju in razvoju fotovoltaike, pri nas na tem področju ni premikov. »Stanje fotovoltaike v Sloveniji je trenutno takšno, da slabše ne bi moglo biti,« je bil kritičen predsednik Združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl.
Pred natanko letom dni je bila predstavljena uredba o Net-meteringu oziroma neto obračunu električne energije, ki naj bi omogočil ekonomsko upravičenost malih sončnih elektrarn brez subvencij. Subvencije za obnovljive vire energije, tudi sončno, je država sicer ukinila. Zanimanje za gradnjo sončnih elektrarn, ki je bilo že tako majhno, pa je po tem skoraj povsem zamrlo.
Na omenjeni konferenci, ki jo je na MOS pripravilo Združenje slovenske fotovoltaike (ZSFV), je o stanju na tem področju spregovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek. Ta je pojasnil, da je uredba o Net-monitoringu, ki je od junija v javni obravnavi, usklajena z večino deležnikov, da pa je eno vprašanje še vedno odprto. Kot datum njenega sprejetja je napovedal letošnji oktober ali marec prihodnjega leta. Predsednik Združenja slovenske fotovoltaike je prepričan, da je sprejetje uredbe nujno: »Prinesla bi spremembo miselnosti. Glede kapacitete fotovoltaike v Sloveniji sicer ne bi spremenila veliko, ker lahko z malimi elektrarnami zadovoljimo le male potrebe. Gre bolj za to, da se ljudje začnejo zavedati njenih prednosti.«
Na letošnji konferenci so strokovnjaki govorili tudi o učinkovitem sistemu podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, o zagotavljanju zanesljivega delovanja sončnih elektrarn ter ovirah, ki jih prinaša energetska tranzicija.
