Pri izbiri lokacije za svoj dom so potrebe, želje in možnosti ljudi lahko dokaj različne, kakor velja tudi sicer v življenju. Nekaterim več pomenita bližina zelenega zaledja in dobra dostopnost do rekreacijskih območij, drugim bližina in dobra dostopnost (z javnim prevozom) do javnih storitev, kot so trgovina, vrtec, šola, zdravstvene storitve, spet tretjim je bistven mir oziroma lep razgled …

Pri oceni ustreznosti lokacije je še posebno pomembno biti pozoren na prostorske značilnosti parcele, značilnosti neposrednega okolja – izpostavljenost različnim vplivom in dejavnikom, dostopnost parcele in njena navezava na javni prevoz, bližina javnih storitev, bližina zelenega zaledja in dostopnost komunalne infrastrukture, seveda pa je zelo pomembna tudi cena. V nekaterih občinah cene navijejo do neprepoznavnosti, drugje pa so prispevki v mejah normale, kar lahko opazujemo na nepremičninskem trgu.

Prostorske značilnosti parcele

Oblika in velikost parcele sta sicer pomembna dejavnika, vendar ne tako zelo, kot si pogosto predstavljamo. Tudi če je zemljišče dolgo in ozko, trikotne oblike, na strmini ali kako drugače odstopa od povprečja, lahko dober arhitekt skupaj z vami in ustreznim pristopom tudi na takšni parceli naredi bivalno udobno in oblikovno kakovostno zasnovano hišo. Dejstvo je, da je hišo možno zgraditi tudi na zelo majhni parceli in da tudi zelo majhen, a s hišo dobro povezan in pred neželenimi pogledi zaščiten vrt lahko ponuja veliko veselja in bivalnih možnosti, na kar kažejo številni tradicionalni in sodobni primeri.

V Sloveniji je najbolj zaželena pravokotna in ravna parcela, velika približno petsto do tisoč kvadratnih metrov. Ker so take najbolj iskane, so navadno tudi najdražje. Vendar pa kljub temu, da večina že postavljenih hiš stoji na taki, »idealni« parceli, od nje pravzaprav nima veliko. Hiše so navadno postavljene na sredino parcele, kar močno zmanjša njeno uporabnost in možnosti za kakovostno ureditev vrta. Takšna postavitev ustvarja značilno šahovnico, ki je manj ustrezna primerni bivalni kakovosti (ljudje drug drugemu gledajo v hiše in vrtove) in tudi z vidika oblikovanja naselij, čeprav se prvi hip to zdi najbolj preprosto.

Vremenski in drugi vplivi

V resnici so mnogo pomembnejši dejavniki od oblike, naravne značilnosti parcele, saj je nanje mnogo težje ali celo nemogoče vplivati. Tradicionalna arhitektura se je razvijala počasi in je bila organsko povezana z okoljem. Vse v zvezi s hišo in lokacijo je bilo premišljeno in preverjeno v stoletjih. Zdaj teče čas veliko hitreje in stare modrosti so se marsikje izgubile in pozabile. Vendar je za kakovostno bivanje tudi danes izjemno pomembno, koliko sonca boste deležni, koliko je prostor vlažen ali vetroven, kakšno je zemljišče in podobno. Temu je treba posvetiti kar nekaj pozornosti, zato si za izbiro parcele in odločitev, kje bo hiša stala, vzemimo dovolj časa. Parcelo si oglejmo v različnih dnevnih obdobjih in, če je možno, v različnih letnih časih in vremenu. Pozimi je namreč pot sonca drugačna kot poleti, zato ni nujno, da je lokacija tudi takrat osončena. Zavedati pa se je treba, da je zima tisti del leta, ko sonce najbolj potrebujemo.

Koliko osončenosti je potrebne, je odvisno tudi od klimatskih razmer. Čim bolj hladna je klima, pomembnejše je sonce. Zavedati se moramo, da se je pred soncem razmeroma lahko ali vsaj lažje zaščititi, ustvariti pa ga ne moremo. Zelo pomembno je tudi, da s postavitvijo hiše ne zasenčimo preveč vrta (ne sebi ne sosedom), še posebno ne v predelih, kjer bi si sonca najbolj želeli in ga najbolj potrebovali.

Drug pomemben dejavnik je veter. Preverite, ali je parcela vetrovna, saj to lahko vpliva na energetske dejavnike, bivalne razmere in rast rastlin na vrtu. Dokaj učinkovito je moč tovrstne probleme rešiti s pravilno postavitvijo in zasnovo hiše ter temu primerno zasnovo okrasnega in zelenjavnega vrta, pristopnih poti in še česa. (sč)