Ob tem moramo povedati še eno stvar: letos, ko je šlo Timu res vse od rok in ko je bil v vrhunski formi, ko sta mu ekipa in Honda dali na razpolago odlično tehniko, predvsem pa neko varnost, saj se mu ni treba ukvarjati s tem, kje bo vozil naslednje leto, so vsi okoli Tima pozabili na eno. Delo z mediji, slovenskimi. Res je, da so zajadrali v druge, mednarodne vode, da je svetovni motokros organiziran povsem drugače in predvsem bolj profesionalno, a tudi slovenski mediji bi morali nekaj šteti. Ali kot je rekel eden od poznavalcev tega športa: če v celi sezoni njegovi ekipi ni uspelo poslati niti ene aktualne fotografije, potem... Da ne bomo zdaj »krivde« valili na druge, moramo pomesti tudi pred svojim pragom. Nepravičnost je rdeča nit slovenskega medijskega prostora. Športnik postane zanimiv le, ko stopi na najvišjo stopničko. Posebej v športih, ki ne slišijo na ime nogomet, košarka... Kruta resnica, ki je verjetno nihče na tem svetu ne bo mogel spremeniti, pač pa se ji je treba prilagoditi. Zagristi, ko ti gre najbolje, in še bolj zavzeto delati, ko ti ne gre.

Kolikšno težo ima Timov naslov svetovnega prvaka v MX2? Pri nas na žalost ne velike, v tujini svetovne prvake cenijo veliko bolj. A tudi to je zgodba, ki jo poznamo že desetletja. Zato je Tim Gajser značilna slika razmer doma. Ko ni uspehov, ga ni nikjer, ko pride v tujino, in zadiha s polnimi pljuči, mu uspe. Začaran krog, v katerem se vrti celotna Slovenija. A ne glede na vse smo lahko pomirjeni: vemo, da imamo najboljše na svetu. A kaj narediti z njimi in kako, to pa je že druga težava.