»Za zjokat,« ob približno 28 centih, kolikor trenutno za liter mleka iztrži slovenski kmet, ugotavlja Ludvik Jerman, direktor Kmetijske zadruge Trebnje, glavnega krivca za padanje cen pa vidi v ruskem embargu na uvoz mleka in mlečnih izdelkov. »Severni del Evrope je izdatno izvažal v Rusijo, zdaj njihovi poceni izdelki preplavljajo Evropsko unijo,« pravi.
Kljub nizki ceni odkupili več mleka
Navkljub padanju cen je bil po podatkih državnega statističnega urada odkup mleka v Sloveniji v prvih sedmih mesecih za skoraj tri odstotke večji kot lani v tem času in je znašal dobrih 326.000 ton. Mlekarne so ga odkupile nekaj več kot 60 odstotkov, skoraj 40 odstotkov ga je šlo v tujino, v glavnem v Italijo, kamor slovenski rejci in zadruge mleko vozijo že vrsto let. »Če ne bi bilo izvoza v Italijo, bi bile odkupne cene v Sloveniji še bistveno nižje, saj se naše mlekarne zdaj cenovno prilagajajo italijanskim,« pravi Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja, enega največjih slovenskih izvoznikov mleka v Italijo.
Nekateri menijo, da na cenitev mleka vpliva tudi to, da je Evropska unija letošnjo pomlad odpravila mlečne kvote, s katerimi je tri desetletja omejevala prirejo mleka. Proizvodnja mleka se je v nekaterih državah članicah letos povečala tudi za osem odstotkov, medtem ko je bila na ravni EU v prvi polovici leta višja za slab odstotek. Slovenija je tretja največja dobaviteljica mleka italijanskim mlekarnam (za Francijo in Nemčijo), zato se postavlja vprašanje, ali bo tako tudi v prihodnje, saj Italije kvote ne omejujejo več pri povečanju lastne proizvodnje. Toda Darovic je prepričan, da se to ne bo zgodilo. »Italija bo zmeraj uvoznica mleka. Ima zelo intenzivno govedorejo, nima dodatnih njivskih površin, ima pa polno zasedene lastne proizvodne zmogljivosti, zato bo tudi dolgoročno ostala naša tržna niša,« napoveduje Darovic. Prepričan je tudi, da odprava mlečnih kvot za zdaj zelo malo vpliva na trenutno zelo nizke odkupne cene mleka, je pa kritičen do dejstva, da je Slovenija njihovo odpravo dočakala popolnoma nepripravljena.
Kaj pa Kitajci?
»Glavni krivec za padanje odkupnih cen mleka je ruski embargo na uvoz hrane iz Evropske unije,« ocenjuje Darovic. Podobno meni tudi Drago Zupanič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, ki mleko prodaja tako slovenskim kot tudi italijanskim mlekarnam, zanj pa povsod iztrži približno enako. »Največji problem je ruski embargo, prav tako manjša poraba mleka v Evropi,« poudarja Zupanič. Tudi načrti, da bodo evropsko mleko na veliko kupovali Kitajci, so se izjalovili. Na izvoz slovenskega mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko je veliko stavil tudi slovenski kmetijski minister Dejan Židan, čeprav so nekateri poznavalci svarili, da so to bolj pobožne želje. »Nekoliko poznam značilnosti kitajskega trga, kaj uvaža, tudi ekonomsko politiko te države. Popolnoma nasprotujejo vsakemu gramu uvoza, ki ni nujno potreben. Da bi na Kitajsko izvažali mlečne izdelke, ob tem da ima kitajska vlada elaborate na tisočih straneh, kako spodbuditi domačo proizvodnjo mleka, ne verjamem. Za nameček ima Kitajska onkraj oceana globalne igralce na mlečnem trgu, od koder uvaža glavnino mlečnih izdelkov,« je že pred časom opozarjal agrarni ekonomist Aleš Kuhar, nedavno pa so tudi na slovenskem kmetijskem ministrstvu presenečeni opazili »nepričakovano manjše povpraševanje pri velikih uvoznikih mleka in mlečnih izdelkov, zlasti Kitajski«, prav tako povečanje ponudbe največjih izvoznic mleka. Nova Zelandija in Avstralija denimo sta proizvodnjo mleka v zadnjem letu povečali za slabe tri odstotke, ZDA za poldrugi odstotek.
Evropski politiki, ki so krivi za ruski embargo in posledično za krizne razmere v kmetijstvu, naj bi kmetom namenili okoli 500 milijonov evrov denarne pomoči. Slovenija bo za težave v sektorjih mleka in mlečnih izdelkov ter svinjskega mesa iz tega svežnja dobila okoli 1,4 milijona evrov. »To je blažev žegen,« ugotavlja Drago Zupanič, Anton Darovic pa ocenjuje: »Ta ukrep bo agonijo še podaljšal. Razmere na trgu z mlekom lahko izboljša le manjša proizvodnja.«
