Na predstavitvi starih brenkal pod okriljem festivala Dnevi stare glasbe se je trlo obiskovalcev, še posebej veliko zanimanje je brbotalo med najmlajšimi. Umetniški vodja festivala Bor Zuljan, ki je magistriral iz lutnje in srednjeveške glasbe na ženevskem konservatoriju, je zaigral na deset različnih tovrstnih inštrumentov ter o njih ponudil številne zanimive informacije. Marsikdo najbrž ne ve, da so se strune več stoletij izdelovale iz živalskega črevesja, da je za nekatere različice lutnje napisane več glasbe kot za klavir ali da se pri igranju lutnje prsti dolgo niso neposredno dotikali strun, temveč so se uporabljale trzalice, narejene bodisi iz lubja bodisi iz peres različnih živali.
Več in več strun
Vsa prikazana brenkala, ki si jih je Bor Zuljan priskrbel na različnih koncih Evrope, so se razvila iz arabske lutnje, ki je nekdaj veljala za kraljico vseh inštrumentov arabskega sveta. Nato so skozi čas mojstri izdelovanja brenkal veliko eksperimentirali in iskali različne možnosti, kako bi izdelali inštrument, ki najbolje deluje. Sprva so lutnje, znane predvsem kot glasbilo trubadurjev, imele štiri dvojne strune, skozi čas pa so jih pridobivale vse več in zato postajale vedno večje, na že obstoječo glavo pa so jim dodajali tudi različne sisteme.
Arhilutnja ima precej podaljšan vrat, tako da so bili nekateri primerki veliki tudi do dva metra in premogli 28 strun. »O lutnjarjih krožijo anekdote, da so pol svojega življenja porabili za uglaševanje inštrumenta, drugo polovico pa so igrali razglašeno. Še danes je težko uglaševati te inštrumente, ne predstavljam pa si, kako je bilo uglaševati 28 strun iz črevesja, ki so zelo občutljive za vlago in se zato hitro razglasijo,« je pojasnil glasbenik, ki je zaigral na različico s 14 strunami, a med obiskovalci vseeno požel občudovanje.
Priznal je še, da so inštrumenti z več strunami vsekakor težje obvladljivi, je pa težavnost seveda odvisna tudi od same glasbene zvrsti, saj je denimo polifonično glasbo zahtevnejše izvajati kot kasnejšo baročno. Starih brenkal nujno ne obvlada vsak kitarist: »Stvar je podobna učenju jezikov. Če se naučiš enega jezika, boš pri drugem lahko še vedno imel težave, ko pa jih obvladaš več, bo pri vsakem naslednjem učenje enostavnejše. Podobno so tudi pri teh inštrumentih majhne razlike v tehniki, na katere se je treba navaditi.«
Zanimanje narašča
Stara brenkala dobivajo vse več prostora tudi v sodobni glasbi in po njih posegajo glasbene zvezde, kot je Sting, med obiskovalci festivala pa povečini starejše generacije, zato umetniški vodja meni, da je treba oblikovati tudi bolj pedagoško obarvane dogodke, na katerih se otroci in mladi lahko spoznajo s tovrstnimi inštrumenti, za katere verjetno večinoma še niso slišali: »Mogoče si bodo zato otroci v prihodnje želeli poslušati takšno glasbo ali jo celo igrati. Za zdaj na Goriškem ne obstaja možnost učenja teh inštrumentov, temveč zgolj v bližnji Italiji, si pa sam želim nekaj narediti v tej smeri.«
