Povpraševanje po slovenskih mladinskih filmih je očitno veliko, saj je prvi del celovečerca Mihe Hočevarja Gremo mi po svoje leta 2010 postal eden najbolj gledanih filmov pri nas in se je po gledanosti lahko primerjal z mednarodnimi uspešnicami, kot sta Titanik in Avatar. Podobno je bilo z drugim delom in navsezadnje ni to nič čudnega, če vemo, da je bil ravno ta žanr v Sloveniji pred desetletji v velikem razcvetu: filmi o Kekcu (1951, 1963, 1968), Dolina miru (1956), Ne joči, Peter (1964), Ko zorijo jagode (1978), To so gadi (1977) in Sreča na vrvici (1977)...
Tudi zaradi tega je omembe vredno, da je prejšnji teden prišla v kinematografe najstniška komedija Julija in alfa Romeo. Zgodba, ki naj bi prepričala mladostnike, govori o nepoboljšljivem najstniškem osvajalcu Tilnu, ki z lažmi in obljubami serijsko spravlja dekleta posteljo. Nato se iskreno zaljubi v sošolko Saro. Tako nekako gre skrajšan opis zgodbe iz najnovejšega slovenskega celovečerca Julija in alfa Romeo, že drugega filma režiserja Blaža Završnika, ki se ga morda spomnite po njegovem prvencu Pot v raj (nagrada občinstva na Festivalu slovenskega filma leta 2014) ali kratkem filmu Nad mestom se dani (2012), za katerega je prejel vesno za najboljši študentski film. Završnik je prepričan, da slovenski film počasi, a vztrajno ponovno dobiva zaupanje gledalcev.
Treba se je vživeti v najstniška leta
»Največji izziv pri snemanju so bile avdicije, s katerimi smo prišli do zasedbe, ki nastopa v filmu, saj so bile dolge in naporne, a nam je na koncu uspelo sestaviti ekipo, ki se je nato odlično ujela,« pojasnjuje Završnik in dodaja, da je bilo še posebno zahtevno delo z amaterskimi igralci v časovno zelo omejenem snemalnem obdobju. Po njegovem je najpomembnejše sporočilo filma, da je prava ljubezen močnejša od vsega drugega. Kaj pa na to pravita glavna igralca? Dario Nožić Serini, ki igra Tilna, se s tem strinja in poudari, da se mu je bilo od vsega najtežje vživeti v najstniška leta, ker je od njegovih srednješolskih dni minilo že kar nekaj let. Na medijsko pozornost sta se navadila oba, tudi Špela Colja, ki je upodobila Saro, saj pravita, da se z izjemo tega, da ju prijatelji vprašajo, kdaj bo premiera, ni spremenilo nič. Špela Colja pravi, da je bilo najtežje na začetku igranje pred kamero, ker je bilo precej treme, saj je bila to njena prva tovrstna izkušnja. »Na začetku je težko odmisliti, da si ti pred kamero, za njo pa je vsa ekipa, ki natančno spremlja vsak tvoj gib. Če se hočeš zares dobro vživeti v vlogo, je nujno, da to odmisliš,« pravi Špela Colja, ki, mimogrede, med svoje igralske vzornike šteje Susan Sarandon, Nicole Kidman in Jacka Nicholsona, njen soigralec pa se zgleduje po srbskem zvezdniku Mikiju Manojloviću.
RTV v sodelovanju s Perfojem
Za konec še nekaj informacij: film po adaptaciji scenarija Dimitrija Vojnova in Danila Bećkovića so najprej želeli ustvariti pod naslovom Doba nevinosti (Čas nedolžnosti), a projekta niso uresničili. V filmu se bodo poleg mladih igralcev, izbranih na avdicijah, pojavila tudi znana imena, kot sta Andrej Nahtigal in Ana Dolinar. Film je nastal v koprodukciji RTV Slovenija in produkcijske hiše Perfo, ki je sodelovala že pri celovečernih filmih Nejca Gazvode (Izlet leta 2011 in Dvojina dve leti pozneje), Marka Naberšnika (Gozdovi so še vedno zeleni, 2014) in Jana Cvitkoviča (Šiška Deluxe, 2015).
