Podjetja in vlade tako izrabljajo naše zaupanje v anonimno in varno komunikacijo ter tako pridobivajo informacije o naših brskalnih navadah, osebnih podatkih, zbirajo podatke o ljudeh, s katerimi komuniciramo, in vse skupaj povezujejo v pomensko polne profile.
V raziskavi javnega mnenja so britanski potrošniki v veliki večini izjavili, da se počutijo nemočne, da so spletne grožnje preveč kompleksne in da jih je preveč, da bi se jih lahko učinkovito ubranili. Obstaja celo izraz – zasebnostna paraliza, s katerim raziskovalci označujejo zavedanje o nevarnosti in hkrati nezmožnosti obrambe pred njo.
Še več, ameriška raziskava javnega mnenja je ugotovila, da se potrošniki zavedajo težave in da so zelo nesrečni, ko morajo svoje osebne podatke zamenjati za uporabo določene spletne storitve. S tem so postavili na laž vsa podjetja in blagovne znamke, ki so nam do zdaj zagotavljale, da smo potrošniki več kot zadovoljni pri žrtvovanju zasebnosti na spletu.
A se problem začne in konča pri zavedanju in zavesti. Uporabniško hlastanje za rešitvami posameznih tehnologij mogoče res izčrpava in pasivizira, a le do tistega trenutka, ko se uporabnik odloči, da bo deloval preventivno in ne kurativno.
Sprememba navad seveda traja in ni neboleča. Uporabniška izkušnja varne in zasebne uporabe tehnologije je seveda popolnoma drugačna od tiste, kjer je v prvi vrsti dostopnost in povezanost. Zaklenjena vrata so seveda čisto nekaj drugega od odklenjenih.
Delovati moramo na dveh področjih – zasebnem in javnem. Zasebno se moramo kot posamezni uporabniki zavedati nevarnosti in se obnašati temu primerno. Javno moramo zahtevati zakonodajo, ki varuje uporabniško zasebnost, in se jasno izrekati proti podjetniškim praksam, ki zasebnosti in varnosti ne postavljajo na prvo mesto.
Če ne veste, kje začeti, svetujemo delavnice gibanja Cryptoparty Slovenija. V oktobru bodo organizirali štiri, na njih pa se bodo ukvarjali tako s pametnimi telefoni, omrežji, elektronsko pošto kot tudi drugimi spletnimi tehnologijami. Število mesta je omejeno.
