Ko so Štajerski bučmani, skupina posebej izurjenih fantov, začeli voziti buče na tehtanje pred obličje komisije, katere član je že vrsto let tudi domačin, znani športni komentaror Ivo Milovanovič, se je tehtnica najprej ustavila pri skromnih 28 kilogramih. A če so jih kakšnih šest ali sedem na tehtanje še lahko pripeljali z lesenim vozičkom, so si morali pri večini od 22 pomagati z viličarjem. Kar je bilo vse prej kot enostavno, saj so morali vsako posebej previdno obdati z močnimi jermeni in vrvmi. Pri tem pa paziti, da se buča ni niti malo odrgnila ali kako drugače poškodovala, saj bi jo sicer izločili iz tekmovanja. Sploh pa nobena ni smela imeti niti najmanjše razpoke. Ko so na tehtnico postavili prvo, ki je tehtala več kot 200 kilogramov, pa sta se začela napetost in adrenalin med obiskovalci in pridelovalci stopnjevati. Ko so bile na vrsti najtežje, so mnogi nejeverno pogledovali proti tehtnici in se spraševali, če bo ta sploh zdržala. Lani je namreč pri tehtanju rekorderke odpovedala, zato so se organizatorji pošalili, da so letos poskrbeli za še vzdržljivejšo, če bi slučajno odpovedal viličar, pa je bil v pripravljenosti tudi 24-tonski bager.
Buča spila bazen vode
K sreči intervencija ni bila potrebna, saj težje od lanske, ki jo je pridelal Janko Lovše z Velike Ševnice pri Trebnjem s svojim sinom Filipom in je tehtala 657 kilogramov, letos ni bilo. In obiskovalci so to, da lanski rekord ne bo padel, ocenili že s prostim očesom. Rekorderka, ki jo je v Mozirje pripeljal Dejan Merlak iz Ljubljane, je namreč tehtala okroglih 560 kilogramov, njen obseg pa je meril 425 centimetrov. In kje je zrasla? »Na vrtu za hišo na obrobju Ljubljane. Natančneje na Viču,« nam je zaupal ponosni lastnik, ki je bil med najboljšimi že lani, ko je imel drugo najtežjo bučo. A pridelati takšno velikanko ni enostavno. »Osnova je dobro seme in tega sem dobil od lastnika lanskoletne zmagovalne buče Janka Lovšeta, ki mi je nasploh dal tudi veliko koristnih nasvetov, za katere sem mu zelo hvaležen,« je dejal Merlak.
Seveda nismo pričakovali, da bo izdal prav vse skrivnosti nege in vzgoje, a ena ključnih ni ostala zamolčana. »Vsaka dva dneva smo bučo zalili z najmanj 200 litri vode. Zlasti letos, ko ni bilo veliko dežja, je bila voda ključna,« je razkril Merlak. Kar za en bazen vode je torej porabil za svojo velikanko, ki mu je lanski zmagovalec Lovše, ki je zanjo prispeval seme, ni prav nič zavidal. »Nasprotno, zelo sem ponosen na to, saj so vse to ne nazadnje tudi moji otročički,« je dejal Lovše, ki se je moral letos zadovoljiti s tretjim mestom, njegova buča pa je tehtala 451 kilogramov. Druga najtežja je zrasla v Koroški vasi, pridelal jo je Uroš Fifolt, tehtala pa je 473 kilogramov.
Rekorderka je imela več kot tono
»Letos mi je uspelo rezultat izboljšati za 150 kilogramov. Točno vem, kje imam še nekaj rezerve, in drugo leto bom poskušal rezultat še popraviti,« se je čisto po športno izrazil Merlak. A je tako prav, saj je to dejansko tekmovanje. »To ni nič drugega kot ena oblika zelo zdravega športa. Ne nazadnje vsak z veseljem pogleda sadež, ki ga je sam vzgojil,« je dejal Ivo Milovanovič, ki se vzgoje kakšne take buče nikoli ni lotil, saj je premalo doma. Se je pa pošalil in pridelovalcem v športnem duhu požugal, da bodo morale vse letošnje buče opraviti tudi doping kontrolo.
So pa tekmovalci že letos razmišljali, kakšno strategijo bodo zavzeli, da bodo prihodnje leto ne le presegli letošnji državni, pač pa tudi svetovni rekord. Ali pa rekord, lani zabeležen v Guinnessovi knjigi rekordov, ko so stehtali bučo, ki je imela 1054 kilogramov.
