S tekmovalnega vidika turnir ni prinesel nič novega. Med najboljše so se uvrstile tiste reprezentance, ki so pred začetkom prvenstva veljale za favorite in ki v zadnjih letih tvorijo vrh evropske in svetovne košarke. Na prvi pogled je morda manjše presenečenje le Litva, ki pa to v resnici ni. Če se ozremo v bližnjo zgodovino, namreč ugotovimo, da so Litovci izjemno uspešni (vsaj v polfinalu na zadnjih treh velikih tekmovanjih). So tretja najboljša reprezentanca zadnjih let, takoj za Francijo in Španijo. Ti dve sta poskrbeli za najatraktivnejšo tekmo prvenstva. Polfinale, v katerem je Pau Gasol dosegel 40 točk, Tony Parker pa razočaral, je v zgodovino odšel kot košarkarska klasika. Tekme med Francijo in Španijo so postale spektakularen dogodek, rivalstvo med ekipama lahko primerjamo z nekaterimi drugimi iz zgodovine, na primer med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Slovenija v širši vrh evropske košarke ne sodi več. Prvič po letu 2003 se ni uvrstila med najboljših osem reprezentanc, kar je glede na igralsko zasedbo pričakovan dosežek. Medtem ko se je po prvem delu v Zagrebu zdelo, da bi slovenski reprezentanti lahko presenetili, je Lille razkril kruto realnost. Ne le poraz proti Latviji (ta je bila med osmimi četrtfinalisti najslabša), ampak tudi nadaljevanje prvenstva je pokazalo, da Slovenija v svojih vrstah nima dovolj kakovostnih igralcev, da bi se lahko merila z najboljšimi. Reprezentance so od četrtfinala naprej pokazale raznovrstno košarko, v kateri so do izraza prišli vsi tipi igralcev, od visokih in tehnično dobro podkovanih centrov do hitrih in natančnih branilcev. Izbor, ki ga je imel na voljo selektor Jure Zdovc, je mnogo preozek. Slovenija ni imela zares dobro tehnično podkovanega centra, ni imela igralca, ki bi koše dosegal z roba rakete, ni imela klasičnega organizatorja igre, in bilo je premalo kreatorjev igre. Najboljše reprezentance so takšne košarkarje imele.
Po imenih je bila ekipa najslabša, odkar Slovenija sodeluje na evropskih prvenstvih. Glede na te okoliščine uvrstitev med najboljših 16 reprezentanc ni slab rezultat. Zdovc je iz limitirane ekipe iztisnil veliko, obenem pa je bil za mnoge igralce dober učitelj. Očitno je bilo, da so nekateri pod njegovim vodstvom letos in lani postali boljši košarkarji. Medtem ko je Zdovc svoje delo opravil dobro, pa je vprašanje, kako ga opravljajo tisti, ki skrbijo za delo v mladinskih selekcijah. Številni talentirani košarkarji, ki so jim uspevale imenitne kariere v Evropi in ligi NBA, so le še lep spomin, realnost pa pravi, da je z vidika slovenske reprezentance najpomembnejše sporočilo pravkar končanega evropskega prvenstva, da je potreben nov začetek.