In tudi to razumem, da Merklova in Faymann tranzitne države rotita, naj vendar zadržujejo begunce, kolikor morejo, da si oni medtem malo opomorejo in pripravijo vse za sprejem nadaljnjih. Zato je vsega priznanja vredno, kar so vlada, nevladniki in prostovoljci v teh dneh požrtvovalno naredili za to, da bi si vsaj 9.000 beguncev (zadnja vladna številka - se še spomnite prvih Cerarjevih izjav, da bi jih sprejeli kakšnih dvajset?) lahko pri nas opomoglo, preden odpotujejo naprej - ali da bi celo pri nas zaprosili za azil.
Prav ničesar razumnega pa ne vidim v tem, da je vlada v času, ko je bilo že vsakomur jasno, da se nam bliža prvih deset tisoč, namesto da bi vse razpoložljive sile poslala postavljat šotore in pripravljat vse drugo, meje pa odprla in v sprejemne centre begunce prijazno napotila brez ovir, raje "po vojaško" razporedila ob meji slabo plačane (in drugod primanjkujoče) policiste, preletavala "ogroženo ozemlje" s helikopterji in počela podobne neumnosti. Se je že kdo vprašal, koliko denarja je s tem zmetala skozi okno? Če bi begunce organizirano spustili v državo na mejnih prehodih, bi (začasno) pristali prav v istih sprejemnih centrih, kamor jih zdaj kot "polovljene ilegalce" iz koruznih polj ob meji vodijo (ob mnogo višjih stroških) policisti, ki jih zato drugod primanjkuje. In utegne kriminal narasti zato, ne zaradi kriminalcev med begunci.
Toda to sicer blago (glede na madžarske surovosti), a za nas vendarle predrago "ropotanje ob meji" ni bilo samo finančno nerazumno. To bomo že nekako preživeli (čeprav ne brez posledic), saj nas je s tem osrečila naša lastna vlada. Toda to povsem nepotrebno "razkazovanje (slabotnih) mišic" - samo zato, da bi Bruslju dokazali, kako pridni sledilci tudi tamkajšnjih nesmiselnih pravil smo - je že imelo in bo še imelo negativne posledice tudi na tiste, ki niso nič krivi za to, da imamo mi (ali pa Madžari itd.) tako vlado in politiko, kakršno imamo. Pomislimo vendar predvsem na to, da je ves ta povsem nepotrebni cirkus na meji in ob njej za begunce povsem nesporno pomenil samo povsem nepotrebno povečevanje njihovega trpljenja. Nekaj nosečnic in bolnikov se je doslej samo onesvestilo in so bili pravočasno deležni ustrezne pomoči - bomo čakali, da bo kdo umrl, in bomo šele potem nehali početi neumnosti? Kakšne zdravstvene in psihične posledice je že (in še bo) tovrstno nerazumno in skrajno neodgovorno povečevanje trpljenja že močno izčrpanih beguncev na njih povzročilo, bomo pa, razumni kot smo, začeli ugotavljati šele potem, ko bo posledice teh zdravstvenih in psihičnih poškodb treba zdraviti in drugače odpravljati? Ah, saj to pa ne bo več naša skrb - saj bodo ti ljudje takrat že v Avstriji, Nemčiji ali na Švedskem!?
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
