Vsi se zavedamo, da je schengen de facto padel, čeprav se pretvarjamo, da ni, nam je po včerajšnji seji sveta za nacionalno varnost dejal eden od udeležencev. Premier Miro Cerar je še v četrtek poudarjal, da bo Slovenija storila vse, da bo uveljavila schengenski režim. Tudi po včerajšnji seji sveta je vztrajal, da je Slovenija varuh evropske schengenske meje in da zato na notranjih mejah EU nadzor ni potreben, to nalogo pa naša država izvaja odgovorno. Na seji sveta je bilo po naših informacijah mogoče slišati tudi predlog, da bi Slovenija zaprla meje, a je bil ta zavrnjen. »Za zdaj torej prevladuje razumna linija, vprašanje pa je, kaj bo jutri,« nam je dejal eden od sogovornikov.
Schengenska pravila ne morejo zdržati
Pravila schengenskega sistema lahko po mnenju obramboslovca Klemna Grošlja zdržijo, če mejo prestopi sto ali tisoč beguncev, ne pa tudi tedaj, ko je država soočena z množičnim prihodom ljudi. »Če poskušamo uporabljati zgolj schengenska pravila, smo se problema lotili z napačnim orodjem,« opozarja tudi profesor na fakulteti za varnostne vede Branko Lobnikar. Policija lahko preverja upravičenost vstopa migrantov na slovensko ozemlje, varuje zeleno in modro mejo ter izvaja dodaten poostren nadzor, prav tako lahko tujce zavrača, a po njegovem prepričanju tega ne more storiti s tako množičnim begunskim valom. »Lahko zavrnete štiri ilegalne migrante, ki imajo neurejene papirje, ne morete pa zavrniti 10.000 beguncev,« dodaja Lobnikar.
Sociologinja Spomenka Hribar opozarja, da bi »ob takšni in tolikšni človeški tragediji beguncev morale pasti vse meje, najprej schengenska, in vse pregrade, posebej tiste v naših srcih«. Poudarja, da potomci tistih, ki so bili pregnanci med vojno, nič ne vedo o tem, kako so bili ti sprejeti v tistih težkih časih v revni Srbiji. »In ne le potomci, mi, državljani smo pozabili na empatijo do trpečih! Državni organi pa še vedno motovilijo in ne vedo, kaj bi!«
Branko Lobnikar s prstom kaže na evropsko politiko, ki bi po njegovem prepričanju morala najti ustrezno ad hoc rešitev begunskega problema. »Evropska unija je odgovorna za begunce tudi zato, ker je pred leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Zdaj se je treba izkazati z dejanji in ne zgolj z besedami. Schengenska pravila so bila vzpostavljena pred desetimi, petnajstimi leti, ko nihče ni razmišljal, da bo pred mejo čakalo 10.000 Sircev. Sklicevanje na pred časom sprejeta schengenska pravila je ena stvar, današnja realnost pa nekaj drugega.« Če bi Slovenija poskušala uresničiti napovedi premierja Cerarja in storiti vse za zaščito schengenskega sistema, bi dobili utrdbo Evropa, katere zunanjo mejo bi varovali kot janičarji, opozarja Lobnikar. V tem primeru bi morala Slovenija narediti to, kar je storila Madžarska: zgraditi ograjo, sprejeti drakonsko migrantsko zakonodajo in se požvižgati na kritike iz tujine.
Schengen še velja, a ne deluje
Klemen Grošelj ne pričakuje, da bi slovenska vlada sprejela takšne radikalne rešitve za obvladovanje migrantskega toka, za kakršne se je odločila Madžarska. Na vprašanje, ali je v sedanjih razmerah sploh še smiselno braniti schengenski režim, Grošelj odgovarja, da schengen v Sloveniji še ni bil odpravljen. Bi pa morala Slovenija po njegovem mnenju sprejeti dejstvo, da sistem ne deluje, in se na spremenjene okoliščine realno odzvati. Takšen odziv pa ne more biti pošiljanje vojske na meje, o čemer na primer razmišlja Madžarska. »Slovenija za zaščito schengna ne more uporabiti vojske – ta je namreč lahko aktivirana le v vojnem stanju. Če bi z njeno pomočjo poskušali zapirati mejo, bi bilo to v neskladju z ustavo,« je še ocenil Lobnikar.
Nekateri ministri so nam včeraj zatrdili, da jih v vladi, če bi imela Slovenija na meji vojake, ki ne bi opravljali zgolj logistične podpore, ne bo. Tudi na obrambnem ministrstvu so zagotovili, da za zdaj nimajo načrtov, da bi na mejo napotili vojsko. »Posebna aktivacija vojske za zdaj ni potrebna,« je včeraj dejal Cerar. Če pa bi se situacija stopnjevala, bodo po premierjevi napovedi stopnjevali tudi ukrepe.
Slovenski politiki jezni na Hrvaško
Slovenski politiki so zelo kritični do ravnanja Hrvaške, s katero se je naša država dogovorila, da bosta situacijo obvladovali skupaj. »Izkazalo se je, da je na Hrvaško sicer res v zelo kratkem času prišlo veliko število migrantov, po drugi strani pa je naša soseda tudi v izjemno kratkem času ugotovila, da situacije ne obvladuje,« je dejal državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic. Tudi premier Cerar je obžaloval ravnanje Hrvaške, ki je »zadeve izpustila iz svojega nadzora«. Slovenija po njegovih navedbah izvaja pravni red. Pričakovala je, da bo to storila tudi Hrvaška, a je ta sprejela odločitve, ki niso v duhu EU: begunce je brez poprejšnjega dogovora usmerjala proti Sloveniji.
Tudi včeraj so se vrstili pozivi civilnodružbenih organizacij, naj Slovenija vzpostavi humanitarni koridor – begunce naj evidentira, jih začasno namesti, da si opomorejo, potem pa naj jim brez omejitve omogoči prosto pot naprej. Cerar je včeraj možnost dogovora z drugimi državami o koridorju dopustil – v primeru, če bi bil pritisk beguncev na Slovenijo prevelik.
