Vendar pa tudi v navedenem poročilu opozarja, da je treba imeti v mislih, da se s pokojninsko reformo lahko rešuje le del vprašanj, ki se pojavljajo ob dejstvu starajoče se družbe. S pokojninsko reformo tako na primer lahko, tako v poročilu, dvigujejo le upokojitvene pogoje ter določajo način odmere pokojnine, s čimer se vzpostavlja medgeneracijasko ravnovesje med posameznimi generacijami zavarovancev. Po drugi strani pa s pokojninsko reformo neposredno ne morejo vplivati na druge dejavnike, ki so prav tako pomembni pri preučevanju učinkov, kot so na primer rast BDP, zaposlovanje mladih in starejših ter reševanje problematike brezposelnih.
Upokojujemo se prekmalu, doba prejemanja pokojnine se podaljšuje
Kot navaja poročilo, se v Sloveniji upokojujemo prekmalu. Povprečna starost ob starostni upokojitvi novih upokojencev je v Sloveniji decembra 2012 znašala le 58 let in 11 mesecev za ženske in 61 let in 10 mesecev za moške. V minulih letih pa se je rast upokojitvene starosti upočasnila oziroma praktično ustavila.
Tudi doba prejemanja pokojnine se povečuje. Povprečna doba prejemanja pokojnine za ženske leta 2000 je znašala 17 let in 1 mesec, leta 2012 pa že 22 let in 4 mesece, medtem ko je moški leta 2000 v povprečju prejemal pokojnino 14 let in 9 mesecev, leta 2012 pa 16 let in 8 mesecev. Podaljševanje dobe prejemanja pokojnine je predvsem posledica predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo ZPIZ-1 in so posledica demografskih gibanj prebivalstva, še navaja ministrstvo.
Pokojnine se glede na plače zmanjšujejo
Zmanjševanje pokojnine močno vpliva na dohodkovni položaj upokojencev. Kot poroča ministrstvo, se je razmerje med povprečno neto plačo in povprečno starostno pokojnino zaradi izvajanja pokojninske reforme znižalo s 75,3 odstotka v letu 2000 na 62,1 odstotka v letu 2012. V enakem obdobju so se povprečne pokojnine zmanjšale z 68,1 odstotka na 57,1 odstotka povprečne plače. Padec višine pokojnin je v zadnjih letih tudi posledica različnih interventnih ukrepov, s katerimi je bilo omejeno ali celo ukinjeno usklajevanje pokojnin. Treba pa je tudi opozoriti: če bi se trend nadaljeval in novi ZPIZ-2 ne bi bil sprejet, bi v skladu z veljavnim zakonom (ZPIZ-1) primerna pokojnina, do katere bi bil upokojenec upravičen iz obveznega zavarovanja, po 40 letih dela za moške in 38 letih za ženske konec leta 2024, ko bi bilo končano prehodno obdobje postopnega dvigovanja polne upokojitvene starosti za ženske, znašala le še 53 odstotkov plače, ki jo je zavarovanec prejemal v zadnjem letu pred upokojitvijo.
Za dvig vplačane premije
Ministrstvo v poročilu tudi opozarja, da je v okviru cilja zagotavljanja primerne višine pokojnin treba zagotoviti večjo participacijo, predvsem pa dvigniti trenutno višino povprečno vplačane premije v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj sedanja povprečna premija, okoli 35 evrov, ne bo zadostovala za pokritje izpada dohodka iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je posledica demografskega gibanja prebivalstva.
Skrb zbujajoče v zasebnem sektorju
Na vprašanje, ali lahko drugi pokojninski steber zapolni pokojninsko luknjo, ki se kljub ukrepom države še vedno širi, Lučka Böhm, izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, odgovarja: »Moje mnenje je, da je po statističnih podatkih kar visoko število podjetniških kolektivnih pogodb, s katerimi se dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje pri delodajalcu uvaja na podjetniški ravni. Javni sektor pa je že tako vključen vanj stoodstotno že od leta 2003 na podlagi kolektivne pogodbe za vse dejavnosti v njem.
Skrb zbuja prenizka višina premij in to, da v zasebnem sektorju še vedno niso vključeni vsi zaposleni. Škoda je tudi, da je po desetih letih zavarovanja veliko zavarovancev v enkratnem znesku dvignilo privarčevana sredstva in s tem okrnilo svojo pričakovano dodatno pokojninsko rento. Ta sredstva bi se morala namreč uporabiti namensko za socialno varnost na stara leta. Zdi se, da je to posledica izgube zaupanja zavarovancev v tak način varčevanja za pokojninsko rento v času gospodarske krize.
Razvoj drugega stebra ne sme potekati na račun manjšanja pravic v prvem obveznem stebru pokojninskega zavarovanja, ki zagotavlja starostno pokojnino. Ta bo gotovo tako pri nas kot v EU še vedno tudi v prihodnje zagotavljal okoli 80 odstotkov socialne varnosti po upokojitvi. Dodatna pokojninska renta pa bo gotovo dobrodošla, saj raven slovenskih pokojnin ni več dostojna zaradi stalnih interventnih in proračunskih zakonov, s katerimi je oblast v času gospodarske krize omejila usklajevanje pokojnin z rastjo plač in inflacije.«
