Oblikovalci so samosvoji ljudje. So pravi umetniki, ki morajo stalno sklepati kompromise in nikoli nimajo toliko svobode pri odločanju, kot bi si je želeli. Idej je veliko več kot realnih možnosti, da bi v prvinski obliki ugledale luč sveta. In še več, oblikovalci avtomobilov so tisti, ki morajo tehniki, pa naj bo korejska, japonska, ameriška ali evropska, vdahniti dušo in ji dati obraz. Naloga, ki je vse prej kot hvaležna, a vsak avtomobil je tudi zanje izziv zase. Nemec Peter Schreyer je eden od avtomobilskih zanesenjakov, ki ljubijo izzive.

Dvainšestdesetletnik se je rodil v Bad Reichenhallu na nemško-avstrijski meji, kot Nemec pa je seveda skorajda logično, da je po šolanju v Münchnu kariero začel pri nemškem avtomobilskem podjetju. Natančneje pri Audiju, saj do Ingolstadta ni imel daleč. Na Bavarskem je najprej služboval enajst let, se nato za eno leto preselil v Kalifornijo in se leta 1992 vrnil k Audiju in koncernski znamki Volkswagen. Večjega pečata sprva ni pustil, a vse se je spremenilo, ko je oblikovno dozorel in se leta 1998 podpisal pod enega nabolj odmevnih modelov svojega časa, audi TT. Nato so sledili še A3, A4 in A6, pa čeprav se ga v povezavi z njimi ni nikoli posebej omenjalo. Zaupali pa so mu tudi kreiranje novega Volkswagnovega hrošča.

Prepoznaven po črni obleki

Peter Schreyer je sicer hitro prepoznaven tudi po svoji pojavi. Vedno je namreč oblečen v črno, črne obleke dopolnjujejo tudi črni okviri očal francoskega oblikovalca Phillipa Starcka, sodelavci pa ga opisujejo kot zelo tekmovalnega, inovativnega in tudi analitičnega človeka. »Schreyer svoje zamisli dolgo časa dobesedno kuha, trenutnemu navdihu da toliko prostora, kot mu ga dopušča njegov inovativni značaj. Išče nove poti in se dobesedno napaja iz narave, iz svoje okolice. Avtomobile snuje kot del našega okolja in jih kot take želi vrniti v naravo, zato boste pri njegovih modelih našli veliko podrobnosti iz narave, pa se tega ne boste niti zavedali,« je povedal eden od njegovih sodelavcev.

To dihanje z naravo je postalo še posebej izrazito leta 2006, ko se je preselil h Kii. Korejska tovarna, ki s svojim imenom ponazarja slogan »prihaja iz Azije«, se je v tem času začela vedno bolj naslanjati na zahteven evropski trg, za dobro prodajo pa so Evropejcem morali ponuditi avtomobile, ki jim niso bili že na prvi pogled tuji. To je bila enkratna priložnost za Schreyerja, ki so mu odgovorni pri korejski znamki dali proste roke, pri oblikovanju pa ni bil več zavezan k tradiciji. Natančneje, to »tradicijo« je začel kreirati po lastnem okusu. Prestop mu je dal nov zagon, njegov oblikovni podpis je bil vsem hitro očiten, kie pa so postale tudi evropskim očem zelo všečne. Kia je iskala novo identiteto, Schreyer pa ji jo je dal. Sprednjo masko je tako oblikoval po vzoru tigrovega nosu, ki je še danes Kiin nosilni element. Kot glavni oblikovalec je takoj prevzel nadzor nad oblikovalskimi središči v Frankfurtu, Los Angelesu, Tokiu in Hwaseongu.

»Pred letom 2006 je imela Kia nevtralno pojavo in pretirano neizstopajoč imidž. Ko si videl njihov avtomobil na cesti, nisi vedel, da je od Kie, bil je eden od številnih anonimnih štirikolesnikov, ki bi lahko bili tudi japonski ali ameriški. V Evropi pa se tako oblikovani avtomobili ne prodajajo, saj želijo kupci takoj prepoznavno obliko, ki je prepoznavna tudi, ko sedijo za volanskim obročem. Zato smo morali narediti nekaj, da so lahko vsi udeleženci v prometu z enim pogledom takoj prepoznali Kiin avtomobil. Tako smo začeli graditi imidž, s katerim se danes ta znamka ponaša v Evropi,« se je spominjal Peter Schreyer.

Tigrov nos, ki pooseblja Kio

Takrat je zavihal rokave in nastal je tigrov nos. »Ta oblikovni detajl na sprednjem delu vozila nakazuje neko osebnost, tudi pri pločevini, je dobesedno pečat in daje znamki identiteto. Avtomobil enostavno potrebuje obraz, kot ga imamo ljudje in ga imajo tudi živali. Po tem se razlikujemo od drugih. Tigri so močne in dominantne živali, istočasno pa kljub temu delujejo tudi prijazno in ne grozeče. Izžarevajo mirno in močno samozavest. In taki so zdaj Kiini avtomobili.« S to zasnovo se je mučil precej časa, v naravi je iskal neko značilno oblikovno posebnost, preštudiral nešteto živali od najmanjših do največjih ter se zakopal med številne fotografije živali iz različnih zornih kotov. A sprva ni našel, kar bi ga navdušilo. »Potem pa sem iz kupa fotografij, ki so ležale okoli mene, izvlekel fotografijo tigra, ki je bil že tako in tako moj favorit, a tokrat je bil slikan iz druge perspektive. In v trenutku sem vedel, da je to ideja, ki jo iščemo,« se spominja Schreyer.

Mož v črnem, ki se približuje upokojitvi, seveda tudi danes ne miruje, njegovega talenta ni moč spregledati, zato so mu v koncernski znamki Hyundai zaupali še eno pomembno nalogo. Na papir in v realnost je spravil novega športnega terenca tucsona. In ta je dokaz, da Schreyer, ki je zadnja tri leta tudi prvi nekorejski predsednik korporacije Kia Motors, še vedno ve, kaj dela.