Ruske čete prodirajo na Poljsko
Včerajšnja nedelja je razrešila rusko uganko. Že ves teden so se širile najrazličnejše domneve o namerah Rusije, ki je v začetku preteklega tedna docela nenadno odredila mobilizacijo in vpoklicala pod orožje več milijonov rezervistov. Vsi ti rezervisti so bili takoj odposlani na zapadno rusko mejo. Merodajni moskovski krogi so sprva zagotavljali, da gre zgolj za varnostne ukrepe spričo razvoja vojnih operacij na Poljskem.
V noči od sobote na nedeljo ob 3. zjutraj pa je povabil pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin poljskega poslanika v Moskvi Grzybovskega v Kreml in mu izročil noto sovjetske vlade, v kateri izjavlja Sovjetska Rusija, da se smatra zaradi razkroja državne uprave na Poljskem v svrho zavarovanja svojih lastnih interesov in zaščite beloruskih in ukrajinskih manjšin prisiljeno izdati potrebne vojaške ukrepe.(…)
Po zadnjih vesteh so ruske čete na mnogih krajih naletele na odpor poljskih čet, ki pa so seveda prešibke, da bi mogle zadržati prodiranje številčno nadmočnih ruskih čet.
Presenečenje po svetu
London, 17. sept. s. Ker so si Rusi izbrali za pričetek svoje akcije nedeljo, še ni podrobnejših vesti o odmevu, ki ga je izzvala ta nenadna odločitev ruske vlade. Prvi odmevi pa kažejo, da je korak Rusije povsod izzval presenečenje, pa tudi izvestno zaskrbljenost, ker pravi namen Rusije še vedno ni popolnoma jasen. Angleška vlada bo predvidoma še nocoj objavila svoje stališče do vkorakanja ruske vojske na Poljsko.
Jutro, 18. septembra 1939
Tragedija junaškega naroda
Zasedba Poljske po armadi Sovjetske Rusije, ki je izkoristila težak položaj, v katerem se je nahajala ta država zaradi prodiranja nemške armade, je vzbudila bolesten odmev, zlasti po vsem katoliškem svetu. V glasilu svete stolice »Osservatore Romano« je izšel 18. t. m. izpod peresa njegovega glavnega urednika grofa della Torre članek, ki je vzbudil povsod pozornost.
Potem, ko omenja vkorakanje sovjetske armade na Poljsko, oziroma belorusko in ukrajinsko ozemlje, in pretvezo, pod katero se je to zgodilo, pravi della Torre: »Medtem ko svet gleda to dramo s srcem, ki obupuje nad svetostjo dane besede, nad spoštovanjem prava in nad mednarodno plemenitostjo, se sprašuje, ali ima ta korak Sovjetov še kakšen drug pomen in namen, ki bi mogel zanesti plamen vojske s političnega in vojaškega področja na ideološko, moralno in socialno. Mislimo, da je odgovor na to lažji, kakor si to mnogi mislijo.«
Nato omenja glavni urednik vatikanskega glasila, kakšni napori so bili storjeni, da vojna ne bi izbruhnila. Pravi, da so vse velesile, ki so udeležene pri tem sporu, izjavile, da ni nobenega razloga za vojno, ker se da gdansko vprašanje rešiti mirno s kompromisom med narodnimi zahtevami Nemčije in življenjskimi koristmi Poljske. Toda namesto glasu razuma in volje po spravi je zmagal poziv na silo in že imamo pred seboj žalosten rezultat: Poljska raztrgana; Nemčija zapletena v najkrvavejšo vojno; Francija in Anglija v orožju na zapadu in na vseh morjih;(…)
Begunsko gorje
Budimpešta, 20. sept. AA. Havas. Po cenitvi tujih opazovalcev je doslej pribežalo v Madžarsko okoli 5000 poljskih beguncev. Begunci, ki so v Karpatih pribežali čez madžarsko mejo, se zgrinjajo v podkarpatska mesta. Čez mejo je prišlo tudi več poljskih vojakov in poljskih vojaških oddelkov. Madžari so jih razorožili, nato pa jih poslali v notranjost države.(...)
Slovenec, 21. septembra 1939
Mnenja o ruskem vdoru na Poljsko
O vdoru sovjetskih čet na poljsko ozemlje se širijo v inozemstvu vesti, da je vpad sovjetske vojske v Poljsko imel samo namen, da prepreči zasedbo vse Poljske po nemških četah. Vendar se povdarja, da tudi, ako je to mnenje pravilno, bi vkorakanje lahko izostalo, dokler bi se poljska vojska borila. Šele, ako bi bila premagana, bi bila Sovjetska Rusija lahko zahtevala od Nemčije izročitev ozemlja, ki ga sedaj zaseda. Spričo prisrčnih odnošajev, ki vladajo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo in položaja, ki ga poznajo tudi v Berlinu, bi bila Nemčija tej zahtevi gotovo ugodila, Poljaki pa bi ne bili prišli med dva ognja.
Delavska politika (Maribor), 21. septembra 1939
V vojnem taboru
Po zaključenih glavnih vojnih operacijah na Poljskem in po vojaški razdelitvi Poljske z demarkacijsko črto, dogovorjeno med Nemčijo in Rusijo, se zdi, da je vojna, ki je nastala zaradi nemško-poljskega oboroženega spopada, nekako »obvisela v zraku«. Toda ta videz nas ne sme premamiti, da ne bi še nadalje govorili o dveh taborih, ki sta se v začetku letošnjega septembra formirala v Evropi, o vojnem in nevtralnem taboru. V prvem si slej ko prej še vedno stoje nasproti samo tri velesile, Nemčija na eni ter Anglija in Francija na drugi strani. V drugem pa so vse ostale države, med njimi tudi štiri velesile, Zedinjene države Severne Amerike, Italija, Rusija in Japonska. V kolikšni meri utegne nadaljnje zadržanje teh štirih velesil vplivati tudi na zadržanje držav v vojnem taboru, za sedaj še ni mogoče presoditi, težišče bodočih odločitev pa je porazdeljeno na Washington, Moskvo in Berlin.
Iz Washingtona se pričakuje za sedaj samo odločitev v obliki ameriške nevtralnosti v sedanji vojni. V neposredni zvezi z novo politiko Moskve po njenem nastopu na Poljskem se postavlja zlasti vprašanje o nadaljnjih možnostih nemško-ruskega sodelovanja. Tesno povezano s politiko Italije pa je vprašanje balkanske nevtralnosti v sedanji vojni ter s tem vprašanje pravih možnosti za lokalizacijo in morebitno likvidacijo sedanje vojne sploh.(…)
Jutro, 26. septembra 1939