Predsednik republike Borut Pahor je podpisal ukaz o pomilostitvi Bahtijarja Bajrovića, lastnika Sportine, ki se je leta 2013 s specializiranim državnim tožilstvom dogovoril o priznanju krivde za ponarejanje listin v zadevi Bavčar-Šrot. Okrožno sodišče v Ljubljani mu je takrat prisodilo pogojno zaporno kazen osmih mesecev z dvema letoma poizkusne dobe, Sportini pa naložilo plačilo 50.000 evrov kazni. Po ukazu predsednika republike se bo Bajroviću pogojna obsodba izbrisala iz kazenske evidence, torej sedem mesecev pred rokom, ki ga določa kazenski zakonik.
Bajrović je tretja oseba v zadevi Bavčar-Šrot, ki po obsodbi na prvi stopnji zdaj uradno velja za nedolžno. Vrhovno sodišče je poleti ugodilo zahtevku za varstvo zakonitosti, ki sta ga vložila nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji svetovalec Istrabenza Kristjan Sušinski. Sodbo je v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Delno je ugodilo tudi nekdanjemu predsedniku uprave Maksime Holdinga Nastji Sušinskemu in mu dosojeno kazen znižalo za eno leto, ne pa tudi nekdanjemu direktorju Pivovarne Laško Bošku Šrotu, ki je bil zaradi zlorabe položaja obsojen na zaporno kazen petih let in desetih mesecev. Že leta 2013 se je o priznanju krivde s tožilstvom dogovoril odvetnik Branko Lipovec.
Sodeloval pri preprodaji delnic Istrabenza
V zadevi Bavčar-Šrot je imel Bajrović vlogo enega od členov pri preprodaji 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza. Te so septembra 2007 iz rok Pivovarne Laško romale v tabor Bavčarju prijateljskih lastnikov Istrabenza. Še pred tem so izmenjale več lastnikov. Pivovarna Laško jih je za dobrih 24 milijonov evrov prodala novoustanovljenemu podjetju Plinfin. Nekaj dni pozneje je paket kupila Sportina in zanj odštela 7500 evrov. Na poznejšem sojenju se je razkrilo, da je Bajrović šele septembra in ne januarja 2007 podpisal opcijsko pogodbo s ponarejenim datumom o prodaji delnic Istrabenza podjetju Microtrust, ki ga je vodil Nastja Sušinski, brat takratnega glavnega finančnika koprskega holdinga Kristjana Sušinskega. Za paket delnic je Sportina iztržila okrog 25 milijonov evrov, čeprav je bil na borzi že takrat vreden okrog 52 milijonov evrov. V poslu je Bajrovićeva družba ustvarila 600.000 evrov dobička.
Sledil je veliki finale posla: še isti dan, ko je Microtrust od Sportine kupil delnice Istrabenza, jih je preprodal naprej – za kar 49 milijonov evrov jih je kupil Pom-Invest. Dobrih 24 milijonov evrov dobička iz tega posla je nato pristalo v rokah Bavčarja in Kristjana Sušinskega, ki sta imela z Microtrustom sklenjena opcijska upravičenja. S tem denarjem je Bavčar sofinanciral tudi svoj poizkus lastninjenja Istrabenza, ki ga je takrat želel obvladovati prek Maksime Holdinga. »Trditve o večmilijonskih zaslužkih in vpletenosti Sportine v privatizacijo katere koli izmed družb so napačne. Med transakcijo nismo vedeli, da gre za lastninjenje Istrabenza, in v poznejših transakcijah s paketom istih delnic nismo sodelovali. Skoraj 600.000 evrov dobička pa smo v celoti vložili v nadaljnje poslovanje družbe,« so oktobra 2009 za Dnevnik pojasnili v Sportini in dodali, da se od »celotne zgodbe lastninjenja Istrabenza in Laškega povsem distancirajo«.
Bajrovićevo ime je na sojenju spet priplavalo na površje med pričanjem Zorana Jankovića. Ta je namreč dejal, da mu je informacije o naknadnem sklepanju opcijskih pogodb v poslu med Šrotom in Bavčarjem, zaradi katerih je proti njima vložil naznanila suma kaznivih dejanj, dal prav Bajrović. Ta je na sodišču to zanikal.
Pahor lani pomilostil le enega obsojenega, letos pa...
Na kabinet predsednika republike smo v povezavi z Bajrovićevo pomilostitvijo naslovili več vprašanj. Na odgovore še čakamo. Predsednik republike je bil sicer v času svojega mandata pomilostitvam naklonjen precej manj od predhodnikov. V prvem letu svojega mandata ni ugodil nobeni od 114 prošenj. Prvi ukaz o pomilostitvi je izdal šele leta 2014. Šlo je za moškega, ki je bil v začetku leta 2011 pogojno obsojen na celjskem okrožnem sodišču. Lani je precej odmevala tudi prošnja za pomilostitev, ki jo je vložil oče in skrbnik štirih otrok Uroš Ribič. Ta je bil zaradi sodelovanja v ropu obsojen na štiri leta zapora, a je Pahor njegovo pomilostitev zavrnil, kot tudi prošnjo za pomilostitev brežiške zdravnice Nade Cesarec, ki je bila zaradi kaznivega dejanja opustitve zdravstvene pomoči pravnomočno obsojena na šest mesecev zapora.
Predsednik republike se je za obsojenčevo pomilostitev na način, da se mu predčasno iz kazenske evidence izbriše pogojna obsodba, odločil na podlagi nedvoumnih pozitivnih mnenj Specializiranega državnega tožilstva RS, Okrožnega sodišča v Ljubljani ter soglasne pozitivne odločitve Komisije za pomilostitve. Za pomilostitev je zaprosil obsojenec sam, so nam pojasnili v kabinetu predsednika republike. "Predsednik republike je v svojem mandatu do danes, 18. 9. 2015, podpisal 4 ukaze o pomilostitvi. Ob tem bi vam želeli pojasniti, da o pomilostitvah predsednik republike odloča po prejemu vseh potrebnih mnenj, ki jih najprej pregleda komisija za pomilostitve, ki poda še svoje mnenje," so še dodali.
