Odločitev, ali bodo v ljubljanskem UKC še naprej operirali otroke s prirojenimi srčnimi napakami, po uradni objavi poraznih ugotovitev nadzornikov še ni padla. Mednarodna nadzorna komisija je naštela več možnih scenarijev, od doslednega pošiljanja otrok v tujino do ambicioznega razvoja ljubljanskega centra.
Kako naprej?
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se bo pred dokončno odločitvijo obrnila na zdravstveni svet (najvišji posvetovalni organ ministrice, ki ga vodi prof. dr. Franc Strle). Naročila mu bo, da preveri različne scenarije. Svetu UKC Ljubljana pa bo naročila, naj preveri odgovornost (nekdanjega) vodstva bolnišnice. Tudi na zdravniški zbornici so previdni. »Poročilo daje dobre temelje, da na podlagi strokovne resnice morda v nadaljevanju v Ljubljani obdržimo otroško srčno kirurgijo. Ne upam pa si tega še dokončno trditi,« je dejal predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina.
Najboljša rešitev bi bila zaposlitev vsaj dveh izkušenih kirurgov in vzpostavitev centra z vsaj 250 operacijami na leto, ugotavlja nadzorna komisija. A številka bo težko dosegljiva, saj v Sloveniji te operacije potrebuje le nekaj več kot sto otrok na leto (lani jih je bilo 110, leto poprej 139). Tudi glede na trg in trende v širši regiji bi bilo to težko izvedljivo, meni komisija, ki jo je imenovala zdravniška zbornica. Sestavljali so jo kardiovaskularni kirurg prof. dr. Igor Gregorič, pediatra prof. dr. Metka Derganc in izr. prof. dr. Andrej Robida ter nizozemska kardiotorakalna kirurga prof. dr. Tjark Ebels in prof. dr. Mark Hazekamp. Poročilo, v katerem so številni deli z oceno ravnanja posameznikov počrnjeni, je objavljeno na spletni strani zbornice (www.zdravniskazbornica.si), zajelo pa je dogajanje med letoma 2007 in 2014.
Nekatere strokovne smernice priporočajo, da bi operacije opravljali v velikih centrih, kakršne imajo v ZDA, je pojasnil asist. dr. Valentin Sojar, predsednik združenja kirurgov in podpredsednik zdravniške zbornice. Tudi v Sloveniji pri nekaterih redkejših zdravljenjih otroke že sistematično pošiljajo v tujino, je spomnil. A to prinaša tveganje prevoza, ki lahko hudo bolne otroke s prirojenimi srčnimi napakami prav tako ogroža.
Kot smo že poročali, so bili otroci v programu, ki je slonel na prihodih izraelskega kirurga Davida Mishalyja, glede na ugotovitve nadzornikov po nepotrebnem ogroženi. Komisija je podrobneje obravnavala smrti štirih otrok, ki bi imeli ob bolje zastavljenem zdravljenju večje možnosti preživetja, sicer pa je imela zaradi pomanjkljive dokumentacije (samo pri letu 2012 manjka za 12 pacientov) pri oceni posledic neprimernega programa veliko težav. Umrljivost bolnikov je bila glede na dostopne statistike 2,9-odstotna, a je delež ravno zaradi nezanesljivih podatkov vprašljiv.
Dokumentacijo zahtevajo tudi starši
Težave z dokumentacijo imajo tudi starši, ki razmišljajo o odškodninskih zahtevkih zoper UKC Ljubljana. Odvetnik David Sluga, na katerega se je obrnila skupina prizadetih staršev, je pojasnil, da manjkajo podatki o zdravljenju nekaterih od njih. »Ravno sem dal zahtevek UKC Ljubljana, da izročijo dokumentacijo. Manjkajoča dokumentacija še zdaleč ne pomeni, da jo bo bolnišnica zato kaj bolje odnesla – ravno nasprotno, prepričan sem, da bo v nadaljnjih postopkih kvečjemu v slabšem položaju,« je včeraj dejal Sluga. Kot smo že poročali, so že pred pripravo poročila o tem programu tožbi vložili svojci dveh otrok, ki sta po neuspešnem zdravljenju umrla.
V UKC Ljubljana, kjer v zadnjem času pri srčnih operacijah otrok sodelujejo s češkimi in italijanskim kirurgom, se nameravajo s svojci otrok sestati prihodnji teden. Poročilu očitajo »vtis pristranskosti«, saj se nadzorniki niso pogovorili z mnogimi od vodilnih, ki jih omenjajo. Da jima komisija ni prisluhnila, sta sporočila tudi nekdanji generalni direktor bolnišnice Simon Vrhunec in nekdanja strokovna direktorica prof. dr. Brigita Drnovšek Olup. Oba sta glede na ugotovitve nadzora sprejela vrsto napačnih odločitev, sama pa zatrjujeta, da sta se trudila za boljše rešitve.
