Dvakrat 30 je 30
Tako kot Željko Petrović, vpleten v smrt Škrbićeve, je bil letos (še nepravnomočno) na 15-letno zaporno kazen obsojen tudi Elvir Đogić. Maja lani se je 19-letnik na Logu pri Brezovici sprl in stepel z znancem Maticem Brajičem. Podkrepljen z alkoholom in razkačen je odšel domov po nož, v lokal na Logu pa se je vrnil z bratom in prijateljema. Sledil je pretep, v katerem je Elvir Matica večkrat zabodel v prsni koš, trebuh in pod lopatico. Obsojen je bil tudi Elvirjev brat Elvis, zaradi pomoči pri umoru je dobil deset let za zapahi.
Spomladi je postala pravnomočna sodba vpletenim v krut napad in umor Davorina Horvata, vaškega posebneža z Rošnje. Po vasi je govoril, da je Mateja Marin, v katere lokal je rad zahajal, njegova intimna prijateljica. Marinova, njen partner in še trije so ga oktobra predlani kot poblazneli pretepli in ga, še komaj živega, vrgli iz avta v pohorskem gozdu, kjer je umrl v hudih mukah. Denis Leskovar je dobil 23 let zapora, Primož Kosi 20 (oba zaradi umora), Marinova osem, Timotej Sitar pa sedem (oba zaradi povzročitve posebno hude poškodbe). Peti napadalec, ki je imel takrat šele 17 let, je dobil štiri leta mladoletniškega zapora.
Boštjan Koprivnikar je bil marca na okrožnem sodišču obsojen na 30 let za zapahi zaradi umora Stojana Kranjca. To je že njegova druga takšna kazen. Prvič jo je dobil zaradi umora 18-letne Nine Dobrič, obe grozljivi dejanji pa je zagrešil poleti 2002 na litijskem koncu. Kljub temu v zaporu ne bo preživel nič več kot 30 let, saj mu glede na takratno zakonodajo višje kazni niso mogli izreči. V obeh primerih je imel pajdaša, Simona Trančarja, ki bo na zaporniških žimnicah spal 20 let.
Še brez dosmrtnega zapora
Med bolj odmevnimi primeri, ki so se v preteklih letih tudi končali s 30-letno kaznijo, je tudi primer Romana Hočevarja, obsojenega zaradi umora geometra. Kitajski priseljenec Zuxiong Wu je leta 2010 umoril sorodnika, ki sta ga odpustila iz svoje kitajske restavracije. Ponoči je splezal v njuno spalnico in ju ubil z več deset udarci z motiko. Ne moremo seveda niti mimo Silva Pluta, ki je vzel življenje Ljubici Ulčar (tako kot razvpiti Metod Trobec si je v zaporu sodil sam) ali Ivana Perića, ki je v Rovinju ustrelil mater, njenega partnerja in polbrata. V zaporu je še vedno tudi 69-letni Jožef Kovač, ki je leta 1999 umoril poslovneža Milana Tilija in Dušana Mavriča, Dušana Gačnika pa ugrabil.
Obsojenca lahko pogojno odpustijo s prestajanja kazni, če je že prestal polovico kazni, v izjemnih primerih zadostuje celo samo tretjina. Če je bil obsojen na več kot 15 let zapora, pa mora imeti za seboj že tri četrtine. Če bi koga obsodili na dosmrtni zapor, bi lahko v najboljšem primeru »prišel ven« po 25 letih. A dosmrtnega zapora, ki so ga uvedli pred sedmimi leti, ni dobil še nihče – predviden je za dva ali več umorov, med drugim pa tudi za genocid, hudodelstvo zoper človečnost ter vojno hudodelstvo. Če bo tožilstvo vztrajalo pri obtožbah, da je zdravnik Ivan Radan zagrešil večkratni umor, bi bil lahko ravno nevrolog prvi, ki bi ga doletela tako huda kazen. A govoriti o tem je seveda še veliko prezgodaj.
