Gal Gjurin ovadil uporabnika twitterja z imenom Vitamin C

Zaradi bloga vklenjen kot terorist

Prvi slovenski zapornik zaradi zapisov na blogu je Mitja Kunstelj, ki so ga na ljubljanskem okrožnem sodišču letos obsodili na šest mesecev zaporne kazni zaradi žaljivih zapisov o novinarju Vinku Vasletu na svojem blogu Mikestone. Kunstelj se je iz nekdanjega specialca in paradnega vojaka Morisa prelevil v strastnega blogerja, na svojih straneh pa je verbalno obračunaval predvsem s svojimi nekdanjimi prijatelji in tovariši iz časa osamosvojitve in po njej ter pisal o raznih prigodah iz zakulisja političnega, vojaško-obveščevalnega in zasebnega življenja. Kunstelj zaporno kazen prestaja, kot pravi, »v krivičnem zaporu v Novi Gorici«, sem in tja pa prigode, tudi iz zapora, še vedno objavlja na svojem blogu. Tudi o ponovnem sojenju, spet zaradi zapisov na blogu, ki ga čaka v primeru Vinka Gorenaka, ki ga tako kot Vasle toži zaradi žaljivih blogersko-literarnih zapisov. »Na sojenje so me iz Nove Gorice pripeljali kot terorista, vklenjenega od glave do pet. Naj pa ob tem poudarim, da so novogoriški pazniki izjemno korektni in profesionalni,« je o svojih blogersko-sodniško-zaporniških pripetljajih zapisal Kunstelj.

Precedenčni primer Sintala

V nasprotju z novinarjem Vinkom Vasletom, ki mu je na sodišču uspelo dokazati bolečine zaradi blogerskega žaljenja, je bil pred dnevi po okrožnem še na višjem sodišču potrjen prvi primer, v katerem tožniku ni uspelo dokazati, da so nekdanji zaposleni v podjetju in sindikalni aktivist avtorji žaljivih zapisov na spletnem blogu in družabnem omrežju. Lastnik in predsednik uprave podjetja Sintal Robert Pistotnik je tožil dvojico zaposlenih in njunega sorodnika, znanega aktivista iz Kopra Mileta Zukića, ker naj bi na facebooku in spletnem blogu Razkrinkan Sintal žalili podjetje in predsednika uprave podjetja Sintal. Že na okrajnem sodišču Pistotniku ni uspelo dokazati, da je trojica odgovorna za žalitve v obliki besed, ki so bile zapisane na blogu in v komentarjih v slogu, da gre za pogrom nad delavci, ki ga izvaja firma, v obliki sužnjelastniških razmerij, da uporablja nacigestapovske metode in da je Pistotnik izkoriščevalec delavcev. V tem primeru je zanimivo tudi to, da »so vsem nam po odredbi sodišča s hišnimi preiskavami, ki se jih uporablja le v primerih najhujših kaznivih dejanjih, kot so gospodarski kriminal, pedofilske afere in sum terorizma, celo zaplenili računalnike in trde diske«, nam je povedal Mile Zukić. Dodal je, da se je, kot je sam raziskoval, to zgodilo drugič v državi, sodba pa je zanj dokaz, da lastniki kapitala ne morejo in ne smejo preganjati delavcev, ko se ti borijo za delavske pravice in sindikalno organiziranje. Po sojenju je odvetnik Sintala Janez Stušek celo povedal, da gre za precedenčno sodbo v Sloveniji glede problematike na spletu, kjer očitno lahko vsak zapiše, kar hoče, pa je to nemogoče dokazati.

Napad z vodno pištolo na twitterju

»Na omiljenem radiu se vrti nekaj, kar skrajša življenje za toliko kot škatla čikov 57. Ja, moj GalG...«, »Do zdaj je Evrovizija tako zanič, da bi še GalG napredoval v finale...«, »Če bi ga predvajali na Hun-Srb meji, niti en begunec ne bi želel v EU«, »Strokovnjaki so ugotovili, da se izločanje ušesnega masla poveča za 600 odstotkov, ko se vrti GalG na omiljenem radiu«. To je le je nekaj tvitov, ki jih je s svojimi sledilci delil Oliver Cvijanovič alias Vitamin C na twitterju in spodbudil še druge, da so se začeli sistematično norčevati iz Gala Gjurina. Stvar je kulminirala maja letos, ko je Oliver na svoj profil obesil še gibljivo sliko, na kateri je na TV-zaslonu slika priznanega slovenskega glasbenika, ki ga obstreljuje z vodno pištolo. Nekaj mesecev po tem je sledil obisk policistov, ki sta k ciničnemu uporabniku twitterja prišla na informativni pogovor zaradi ovadbe, ki jo je proti njemu podal popevkar Gal Gjurin.

»Predlog za pregon je bil proti Oliverju Cvijanoviču podan zaradi vsebine in načina njegovega izražanja in frekvence objav, ki so pri meni in mojih družinskih članih povzročili občutek ogroženosti. Čeprav Cvijanovičeve objave vsebujejo tudi nakazano streljanje mene v glavo, zažiganje mojih zgoščenk ter več kot tri leta trajajoče žaljivo izražanje in javno blatenje, tako v besedah kot slikah, me je najbolj vznemirila fotografija mojega otroka, ki jo je očitno moral posneti sam oziroma nekdo, ki je z njim povezan. S Cvijanovičem se ne poznava, motivi za takšno pozornost in dejanja mi niso znani, njegovo početje pa je šlo prek sprejemljivih okvirov, tako moralnih kot pravnih. Tako ne gre za vprašanje svobode govora in izražanja, temveč za odkrito izkazovanje nasilja in zalezovanje, v kontekst katerih je vključil tudi mojega otroka,« nam je povedal Gjurin.

Gjurinu gre za otroke

Ogorčeni pevec meni, da pri otrocih in njihovi varnosti ni več šale, in misli, da bi se enako kot on odločil vsak oče. »Sam teme nisem želel javno izpostavljati, nadaljnje delo pa prepuščam organom pregona in pravosodja,« razlaga Gjurin.

Na kranjskem tožilstvu so povedali, da trenutno še ne razpolagajo s konkretnimi izsledki preiskave, ki so jo opravili policisti, na kranjski policijski upravi pa zadeve ne komentirajo. Smo pa izvedeli, da takšnega primera do sedaj še niso obravnavali. Po drugi strani nam je Oliver Cvijanovič potrdil obisk policistov, ki mu, kot pravi, niso izstavili prav nobenega dokumenta o opravljeni preiskavi, ker naj bi šlo zgolj za zbiranje obvestil. »Povedali so samo, da pač morajo priti,« pravi Cvijanovič, ki je moral policistom pokazati tudi dokazno gradivo, pištolo, ki jo je uporabil pri izvajanju »spornega« dejanja, računalnika in diskov pa mu niso zasegli. »Z Gjurinom se ne poznava, dokazni material, da naj bi ogrožal njegovega otroka, pa tiči na spletu. Gjurin je nekoč pel v nekem vrtcu, kjer je imel svojega otroka tudi eden izmed uporabnikov twitterja, ki je k fotografiji otrok pripisal tudi: 'Oli, Gal G. mi ni hotel dati avtograma zate, nato sem mu odgovoril, da naj pogleda obraze otrok, ki niso bili videti ravno srečni.' In to je edini stik, ki sem ga imel z njegovim otrokom.«

Gjurinov odvetnik pa trdi, da je fotografijo s streljanjem posnel Cvijanovič, ki se lahko pohvali, da je prizor streljanja z vodno pištolo na Gala Gjurina s 530 v zadnjem času narasel na 25.000 ogledov, sam pa stvari s spleta ni umikal, ker bi s tem pokazal, da je naredil nekaj narobe. Naznanitev pregona pa je jasno poskrbela za nepopisno zabavo na twitterju. In objavljeni tviti so do skrajnosti cinični: »V bistvu se jaz počutim ogroženega z glasbo Gala Gjurina, pa vendar še nisem poslal policistov na njegova vrata, bi lahko mirno zapisal ob tem.«, »Spustijo komad Gala Gjurina, vsi na sodišču zaspijo, postopek zastara.«, »Ni čudno, da se boji grožnje prek TV. Nekoč mi je (Gjurin) razlagal, da ima Gregor Golobič nameščene čipe v TV-aparatih in prisluškuje družinam«. To so le nekateri odzivi na sprožen postopek, ki ga je proti uporabniku twitterja sprožil Gjurin.