Plastika Skaza bo tako tretji letošnji finalist, ki bo regijo zastopal na zaključnem izboru v Ljubljani 21. oktobra in se potegoval za naziv zlata gazela skupaj z drugimi petimi finalisti. Savinjsko-zasavska regija sodi po prejetih zlatih gazelah med vsemi šestimi regijami (ob njej so še regije Gorenjska, osrednja Slovenija, dravsko-pomurska.primorsko-notranjska in dolenjsko-posavska) na sam vrh, saj so gazele te regije v dosedanjih 14 izborih prejele kar šest zlatih gazel, tri srebrne in dve bronasti.

Druga dva nominiranca

Baumüller Dravinja, ki je del koncerna Baumüller, v Sloveniji pa ga vodi tehnični vodja in prokurist Jožef Klanjšek, zadnja leta raste z najmanj 20-odstotno stopnjo rasti prihodkov na leto. Spomladi so iz Nemčije v celoti preselili proizvodnjo električnih omaric, kar je pomenilo povečan obseg dela in tudi nove zaposlitve. Podjetje trenutno zaposluje 168 ljudi, skupaj z agencijskimi pa 193, konec leta 2014 pa so s 142 sodelavci ustvarili za 18,5 milijona evrov skupnih prihodkov. Večino prodajo na tujih trgih.

Biomasa je manjše družinsko podjetje iz Luč, ki je začelo svoje zametke dobivati leta 1995 na visokogorski kmetiji, kjer so razvili prve rešitve za ogrevanje z lesno biomaso. Podjetje, ki se je v začetku specializiralo za proizvodnjo lesnih sekancev ter za prodajo, montažo in servis individualnih kotlov na lesno biomaso, so ustanovili leta 2000. Kasneje so začeli z izgradnjo industrijskih sistemov ogrevanja na lesno  biomaso ter z načrtovanjem, izgradnjo in vzdrževanjem daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). V letu 2007 so začeli z izgradnjo Biomasinega biomasnega centra (BBC) v bivšem Glinu Nazarje, kjer danes proizvajajo elektriko, tehnično suhe sekance, brikete in pelete. Podjetje, ki ga vodi Rok Suhodolnik, trenutno zaposluje 28 ljudi, letošnje leto pa bodo zaključili predvidoma z nekoliko manjšim prometom kot preteklo leto, ko so ustvarili za 12,7 milijona evrov skupnih prihodkov.

Kondicija regije

Savinjsko-zasavska regija sodi po prejetih zlatih gazelah med vsemi šestimi regijami (ob njej so še regije Gorenjska, osrednja Slovenija, dravsko-pomurska.primorsko-notranjska in dolenjsko-posavska) na sam vrh, saj so gazele te regije v dosedanjih 14 izborih prejele kar šest zlatih gazel, tri srebrne in dve bronasti.

Savinjsko-zasavska hitro rastoča podjetja izkazujejo še boljše rezultate kot podjetja, ki so bila med najhitreje rastočimi v regiji lani. Sto najhitreje rastočih podjetij regije je med letoma 2009 in 2014 ustvarilo 1628 novih delovnih mest (lanske 1356), kar pomeni 62-odstotno rast, medtem ko jih je regija izgubila 2382. Pri rasti prodaje so bila najhitreje rastoča podjetja še nekoliko uspešnejša kot predhodna iz leta 2014, saj so jo dvignila za 185 odstotkov (lanske za 160 odstotkov, dobro pa je poslovalo tudi regijsko gospodarstvo v celoti, saj so podjetja prodajo dvignila za 15 odstotkov. Medtem ko je 100 najhitreje rastočih podjetij v letu 2009 ustvarilo za 251 milijonov evrov prodaje, je ta lani znašala 738 milijonov evrov. Višjo rast prodaje so imela samo najhitreje rastoča podjetja osrednje Slovenije in dravsko-pomurska podjetja.

Nekoliko bolj zadolženi

Delež lastnih sredstev v strukturi kapitala podjetij se je v primerjavi z najhitreje rastočimi gazelami leta 2014 znižal, in sicer z 58,4 na 42,21, še nekoliko nižji je v celotnem gospodarstvu, saj znaša 41,49 odstotka. Kljub temu je kazalnik verjetnosti preživetja najhitrejših kar 78 (najmanj 1, največ 100), kar pomeni, da ni veliko možnosti, da bodo podjetja zašla v težave, medtem ko ta indeks, ki ga po lastni metodologiji izračunava Bisnode, znaša skromnih 45.

Razveseljuje pa, da je kazalnik verjetnosti preživetja tako za najhitreje rastoča podjetja kot za regijsko gospodarstvo višji kot v letu 2014. Pri najhitreje rastočih podjetjih je v letu 2014 namreč znašal 68, za vso regijo pa 44. Največ podjetij s seznama 100 najhitreje rastočih podjetij ima Celje, in sicer 22, sledijo Žalec z desetimi ter Slovenske Konjice in Velenje s po sedmimi.

Med 100 najhitreje rastočimi podjetji savinjsko-zasavske regije je 55 mikro podjetij, 33 majhnih, 11 srednje velikih podjetij in samo eno veliko podjetje, torej z več kot 250 zaposlenimi. V povprečju ta podjetja zaposlujejo 37,6 sodelavca, kar je več kot podvojeno število v primerjavi z letom 2009, ko so v povprečju zaposlovala 16,7 sodelavca.

In kako je izbor utemeljila metodološka komisija? “Podjetje Plastika Skaza predstavlja zgled uspešnega prehoda iz nekdaj obrtniške kooperantske delavnice v profesionalno vodeno in globalno usmerjeno razvojno podjetje. Pred devetimi leti so se s prenosom vodenja podjetja s staršev-ustanoviteljev na sina in snaho odpovedali filozofiji »sledimo kupčevim zahtevam in rastemo skupaj z njimi«. Prvič v zgodovini so vzpostavili formalno organizacijsko strukturo in se naravnali na dinamično rast. A leto 2008 je s prineslo streznitev: zaradi krize je glavni kupec neusmiljeno potegnil naročila, ki jih je prej dajal kooperantom, nazaj pod lastno okrilje. To je pomenilo upad poslovanja na tretjino obstoječega. A uporno podjetje se ni predalo. S pomočjo analiz zunanjih strokovnjakov so prepoznali, da v podjetju obstajajo visoke razvojne sposobnosti in odločili so se za realizacijo tega potenciala.

Podjetje je leta 2010 stopilo na trg z Organkom, prvim izdelkom pod lastno blagovno znamko. Opogumljeno z uspehom se je podalo v prodajo na tuje trge in v razvoj novih izdelkov. V letu 2012 je tako na trg prišla nova linija lastnih produktov za uporabo, Cousine. Danes že kar 25 odstotkov celotne proizvodnje Plastike Skaza predstavljajo lastne razvojne rešitve. V letih od 2009 do 2014 je podjetje potrojilo prihodke od prodaje na 29,4 milijona evrov, za 2016 že napovedujejo povečanje za 40 milijonov evrov. Podjetje, ki organizacijski razvoj gradi na trojčku ljudje-strast-uspešnost, je v petih letih gospodarstvu in družbi prispevalo več kot 80 novih delovnih mest.“