Da so v igri za štipendije zgolj opisani srečneži, ministrstva za delo ne moti, zato razpisa ne namerava razveljaviti. Vlagatelji so imeli tokrat enake možnosti dostopa do vloge, pravijo. »Zagotovljena je bila tudi možnost oddaje vloge po pošti in osebno na skladu.« Za opozorila, da približno 700 oddajnih mest vsem vlagateljem ni moglo zagotoviti oddaje vloge v prvi minuti, na ministrstvu ostajajo gluhi, medtem pa pri varuhu obljubljajo, da bodo »problematiko spremljali in po potrebi ukrepali«.

Varuhinja Nussdorferjeva je v neverjetni situaciji kljub vsemu našla nekaj dobrega. Ker je v igri za tisoč štipendij skoraj 4000 vlog, oddanih ob istem času, bodo na skladu morali upoštevati dodatne kriterije za izbor štipendistov. Najprej bodo prednost dali dijakom nižjih letnikov, če jih bo še vedno preveč, pa bodo o štipendijah vendarle odločale ocene, ki bi morale biti po našem mnenju eden glavnih kriterijev pri izbiri najprimernejših štipendistov.

V nobenem razpisu, s katerim hočejo razpisovalci najti najprimernejše kandidate, glavne vloge ne igra načelo »kdor pride prvi, zmaga na razpisu«. Ne v javni upravi ne v gospodarstvu razpisane službe ne dobi tisti, ki se nanjo prijavi prvi, pač pa tisti, ki najbolj ustreza natančno določenim kriterijem. Celo na razpisih za prostovoljna pripravništva običajno niso vzeli prvih prijavljenih, ki so bili pripravljeni brezplačno delati, pač pa so med njimi, če jih je bilo preveč, izbirali. Na ministrstvu za izobraževanje je tako pri izbiri med 688 prijavljenimi za 264 prostih mest glavno vlogo odigral študijski uspeh, dodatne točke so dobili še kandidati, ki so »izviseli« na preteklih razpisih.

Še natančnejša merila imajo, presenetljivo, ponudniki sanjskih služb. Na razpis avstralske turistične organizacije za šest sanjskih delovnih mest (preizkuševalec različnih avantur, čuvaj v nacionalnem parku, skrbnik divjih živali, degustator ponudb restavracij, vinotek in barov...) se je na vsako od njih prijavilo kar 600.000 mladih z vsega sveta. Okoli 45.000 kandidatov za vsako od služb je ustrezalo osnovnim merilom. A službe niso dobili tisti, ki so se prijavili prvi, pač pa tisti z najboljšimi referencami, največ izkušnjami, najprimernejšimi osebnostnimi lastnostmi in najboljšimi spretnostmi.

Pri nas pa je pri tako pomembnih deficitarnih štipendijah pač drugače. Zaradi zakona, se izgovarjajo na ministrstvu. To po mnenju varuhinje dokazuje, kako pomembna je kakovostna priprava predpisov, zlasti ocena vseh posledic, ki jih prinašajo zakonske rešitve.

Vendar kaže, da te napredne stopnje priprave predpisov naša vlada, aktualna ali pretekle, še ni zmogla. Ali ne bi bilo potem v prihodnje bolj pravično, da bi med tisoči vlagateljev za deficitarno štipendijo sto srečnežev – preprosto izžrebali?