Slovenija se pridružuje trojici držav (Norveški, Irski in Kanadi), ki so letos pri govedu potrdile bovino spongiformno encefalopatijo (BSE) oziroma bolezen norih krav, ki je rejce govedi in jedce govedine dodobra strašila v 90. letih prejšnjega stoletja, saj gre za neozdravljivo bolezen živali, katere povzročitelja povezujejo s Creutzfeld-Jakobovo možgansko boleznijo pri ljudeh. V EU je za BSE do letos zbolelo skoraj 200.000 živali, v Sloveniji pa devet po včerajšnji potrditvi bolezni pri dvanajst let stari kravi z belokranjske kmetije iz okolice Adlešičev, sicer rojene v bližini Sevnice.
Klasična ali atipična BSE?
V nacionalnem veterinarskem laboratoriju so BSE potrdili z dvema metodama, dr. Polona Juntes pa ob tem pravi: »Trenutno lahko rečem le: to je BSE, kateri tip, pa za zdaj ne morem povedati. V tej fazi ne moremo reči, ali gre za klasično ali za atipično BSE. Za razlikovanje je treba vzorce poslati v referenčni laboratorij. Za analizo so namreč potrebne precej zapletene metode, ki jih pri nas nismo razvijali, ker imamo teh primerov premalo in bi bilo metode predrago vzdrževati. Vzorec bomo zato poslali v britanski Weybridge.«
Rekorder po razširjenosti BSE je Združeno kraljestvo, kjer je bolezen tudi pognala korenine in se razširila po vsej Evropi pa tudi zunaj njenih meja. Z uvedbo številnih preventivnih ukrepov (prepoved uporabe mesno-kostne moke iz živalskih odpadkov, ki naj bi bila glavni vir okužbe, omejen uvoz govedi, odstranjevanje rizičnih delov živali v klavnicah, testiranje goveda na BSE...) so bolezen uspeli povsod zajeziti. Združeno kraljestvo je imelo samo v letu 1992 več kot 37.000 bolnih živali, lani eno, letos še nobene. Podobno je bilo tudi v drugih državah, saj so v letu 2014 po vsem svetu našteli le enajst živali, ki so bile pozitivne na testu BSE.
Klasična BSE bi bila presenečenje
V Sloveniji smo imeli prvi primer BSE leta 2001 (v Zgornji Savinjski dolini), zadnjega (do včeraj) leta 2007 v okolici Celja, zadnji sum na to bolezen, ki so ga natančnejši laboratorijski testi ovrgli, pa leta 2011 (okolica Žalca). Tokratni pojav bolezni pri kravi v Beli krajini je zato precejšnje presenečenje. Še zlasti zato, ker se je vseh osem doslej okuženih živali skotilo pred letom 2001 (ena od njih je bila k nam uvožena iz Nemčije), torej pred uvedbo popolne prepovedi krmljenja z živalskimi odpadki, krava, ki je poginila na kmetiji pri Adlešičih, pa se je skotila leta 2003, ko je ta prepoved že veljala.
Dr. Juntesove ponovni pojav BSE po nekajletnem premoru ni presenetil. »Toda če bi šlo za klasično obliko, bi rekla, da je to presenečenje. Če gre za atipično obliko, pa nas to ne sme presenetiti, saj se te zadnja leta pojavljajo po vsem svetu (od Francije, Nemčije, Romunije, Španije, Švice, Poljske, Nizozemske do Brazilije, ZDA…, op. p.), tudi v državah, ki z BSE prej niso imele težav,« pojasnjuje ena vodilnih strokovnjakinj za BSE pri nas.
