Ohlapna denarna politika centralnih bank v zadnjih letih je bila ena ključnih komponent za dvig ravni finančnega premoženja vlagateljev. Dobršen delež poceni denarja se je stekel tudi na tako imenovane trge v razvoju ter pomembno okrepil tečaje delnic. Glede na komentarje, ki so jih v teh dneh objavljali predstavniki Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, je strah pred odlivom sredstev z razvijajočih se ter mejnih trgov prispeval k njihovemu pozivu ameriški centralni banki pred prehitrim dvigom obrestnih mer. Na drugi strani sledijo opozorila, da bi moral FED le začeti zaostrovati denarno politiko, saj naj bi v nasprotnem primeru s tem priznali, da gospodarstvu kljub spodbudnim statističnim podatkom s trga dela ne kaže najbolje (stopnja brezposelnosti 5,1 odstotka, letna stopnja inflacije 0,2 odstotne točke). Glede na negotovost, ki jo povzroča vprašanje o dvigu obrestnih mer, naj bi tak korak to odpravil in s tem pomagal podkrepiti cene delnic.
Glede na septembrsko napoved OECD naj bi svetovno gospodarstvo v letošnjem letu beležilo 3-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke slabše kot v predhodnem poročilu, v prihodnjem letu pa naj bi se rast okrepila na 3,6 odstotne točke. Glede na junijsko napoved dvigujejo rast za ZDA za 0,4 odstotne točke, na 2,4 odstotka, medtem ko znaša napoved za evrsko območje 1,6 odstotka in se glede na junijsko napoved ni spremenila. Ocena rasti za kitajsko gospodarstvo v letošnjem letu se je znižala, in sicer naj bi rast znašala 6,5 odstotne točke.
Vprašanje glede prvega dviga obrestnih mer v zadnjih desetih letih s strani ameriške centralne banke FED je verjetno glede na razprave, ki so potekale v zadnjem času, v veliki meri verjetno že vračunano v cene delnic. Vse več analitikov se tako ne posveča dejstvu, ali bo do morebitnega dviga prišlo v tekočem tednu ali v naslednjih mesecih, temveč se usmerjajo predvsem v to, s kako hitrimi koraki naj bi ameriški FED prišel v normalne okvire delovanja obrestne politike.
