Nadaljnji obstoj Karla Erjavca na čelu zunanjega ministrstva je resno ogrozila arbitražna zgodba. Hrvaški in srbski mediji so objavili prisluhe nedovoljenih pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik o za Slovenijo ugodnem poteku arbitražnega postopka, kar je Hrvaška izkoristila za enostranski odstop od sporazuma. Ponovni pozivi k Erjavčevemu odhodu so se pojavili, ko je po komaj tednu dni odstopil Sekolčev naslednik Ronny Abraham. Erjavec je arbitražno afero preživel; odhod predsednika druge največje koalicijske stranke iz vlade bi lahko usodno zamajal koalicijo. Komunikacijski zdrsi ob arbitražni zgodbi so potrdili očitke, da ima Cerarjeva vlada že vse od začetka mandata resne težave s komuniciranjem.
Kulturna ministrica
Eden največjih zdrsov te vlade je gotovo samo imenovanje Julijane Bizjak Mlakar na položaj ministrice za kulturo, s katerim se je Cerarjeva vlada že na začetku izneverila obljubi politike v rokah strokovnjakov. Resor je prevzela kot profesorica matematike, magistra poslovne politike in angažirana političarka na področju javnega zdravstva brez ene same relevantne reference s področja kulture, zato po enem letu ne preseneča, da mnogim strokovnim vprašanjem na področju kulture enostavno ni kos. Na položaju ministrice je pristala kot kvota stranke DeSUS, s čimer je Cerarjeva vlada odkrito pokazala svoj podcenjevalen odnos do kulture.
Kadrovanje na šolskem ministrstvu
Vlada Mira Cerarja na začetku mandata ni imela sreče z izbiro ministrov, še zlasti v šolskem resorju. Najprej so v javnost prišli podatki o izjemno visokih dodatnih zaslužkih prve ministrice Stanke Setnikar Cankar, ki je poleg redne plače s honorarji v zadnjih 11 letih zaslužila 636.000 evrov, večino kar na fakulteti za upravo, ki jo je vodila. Po odstopu je vlada zagrešila nov spodrsljaj z izbiro njene naslednice Klavdije Markež, nad katero so se že ob kandidaturi zgrinjali očitki o nepravilnostih pri vodenju Ljudske univerze Ptuj. Po dveh dneh ministrovanja je morala zaradi razkritja, da je njena magistrska naloga plagiat, odstopiti. Zapustila je tudi poslanske vrste.
Afera Veberkom
Naročilo obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo, naj naredi analizo posledic privatizacije Telekoma, je iz vlade odneslo obrambnega ministra Janka Vebra. Za odhod pa se ni odločil sam, temveč ga je na predlog premierja Cerarja razrešil državni zbor – proti je glasovalo le 11 poslancev SD in ZL. Socialni demokrati so sicer grozili, da bodo zaradi Vebrove razrešitve morda odšli iz koalicije, vendar se to ni zgodilo. Odločitev o vztrajanju v vladnih vrstah so pojasnjevali z besedami, da v teh turbulentnih časih »koalicija brez SD ni možna«.
