Na Onkološkem inštitutu so podpisali aneks k pogodbi za sanacijo njihovega vodovoda, ki je vanjo vključil še nekatera nepredvidena dela. Izkazalo pa se je, da so hkrati nekatera dela tudi odpadla, kar je prineslo pocenitve. Tako ne bo ostalo pri več kot 160.000 evrih dodatnih stroškov, o katerih so minuli teden govorili v bolnišnici, ampak bo ministrstvo za zdravje kot investitor pod črto privarčevalo slabih 6500 evrov.
Ministrstvo: Vodovod deluje
Ocene novega vodovoda, ki ga za okoli 6,9 milijona evrov gradi Kovinar Kočevje in bi moral bolnišnico odrešiti dolgoletnih težav z bakterijo legionelo, pa so zelo različne. Medtem ko so v bolnišnici zaskrbljeni, da se jim znova obetajo težave s temperaturo in pretokom, so na ministrstvu za zdravje optimistični.
Do sedaj zgrajeni sistem v celoti deluje, ocenjujejo na ministrstvu. Pričakujejo tudi, da bo sanacija zaključena v roku, torej prihodnjo pomlad. Ali se obeta še kakšen aneks, pa ne morejo zagotovo napovedati. »Pri sanacijah se do zadnjega ne da z gotovostjo opredeliti, ali bo izvajalec naletel na kaj nepredvidenega,« so pristavili.
Pa aktualni aneks? »Zaradi spremenjenega načina izvedbe, ki pomeni manj motenj za Onkološki inštitut, se pojavljajo določena nepredvidena dela. Hkrati pa na drugi strani določena dela, ki so bila v pogodbi predvidena, odpadajo oziroma se njihov obseg zmanjšuje,« pojasnjujejo. Če aneksa k sanacijski pogodbi ne bi podpisali, bi s tem ogrozili izvedbo del po terminskem planu, največje posledice pa bi utrpel ravno Onkološki inštitut, dodajajo na ministrstvu.
»Ni popravnega izpita«
Janez Remškar osrednjo slovensko ustanovo za zdravljenje raka po razrešitvi na seji sveta zavoda še naprej vodi do vladne odločitve oziroma prihoda novega vršilca dolžnosti generalnega direktorja. Za podpis aneksa k pogodbi se je odločil, da bi se lahko sanacija vendarle nadaljevala, je pojasnil. Vseeno pa ima do njega še vedno pomisleke. V nasprotju z ministrstvom za zdravje na Onkološkem inštitutu dvomijo, da je terminski plan del res izpolnjen in da bo sanacija opravljena v roku, skrbi pa jih tudi, da odziv na težave v novem vodovodu ne bo ustrezen. Ključnih ciljev sanacije, torej zadosten pretok in temperature vode, za zdaj niso dosegli, vztraja Remškar.
Njegova predhodnica Ana Žličar se spominja, da je ministrstvo za zdravje v času svojega mandata pogosto zaman opozarjala na težave z vodovodom in nujno previdnost pri naročilu novega. Sedanjega stanja ne more komentirati, saj ga ne pozna, je bil pa glede na njene izkušnje odnos do težav bolnišnice z vodo pogosto neodgovoren. »Pri vodovodu pa ni popravnega izpita,« ugotavlja Žličarjeva.
Tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel konkretnega primera sanacije vodovoda ne more komentirati, na splošno pa opaža, da k zagatam pri investicijah v zdravstvu pogosto pripomore slaba priprava oziroma idejna zasnova. »Zaradi slabih priprav je na koncu težav še dvakrat ali trikrat več, kot bi jih bilo sicer.«
