»To nas je vsekakor zelo presenetilo,« pravi direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre, ki je prepričan, da je s tem kršen akt o ustanovitvi bolnišnice, ki predvideva, da so njeno gravitacijsko območje tako savinjsko-šaleška regija kot tudi vse občine z območja Koroške, kamor spadajo tudi Radlje ob Dravi z okoliškimi občinami. O tem je Lavre seznanil tudi člane sveta zavoda, v katerem sedi pet novih članov, ki jih je imenoval ustanovitelj, torej ministrstvo. Strinjali so se, da na ministrstvo pošljejo apel, naj se Radlje znova priključijo urgentnemu centru, ki bo do konca leta začel delovati tudi v slovenjgraški bolnišnici.
Na ministrstvu potrjujejo, da je zdravstveni svet obravnaval enotno metodologijo organizacije urgentnih centrov po Sloveniji in jo tudi podprl. »Ne v sklepu in ne v pripombah oziroma predlogih za izboljšanje pa ni bilo govora o konkretnih občinah, območjih oziroma urgentnih centrih,« so pojasnili. In še, da tudi na drugih sejah svetov zavoda v letošnjem letu niso govorili o organizaciji dela urgentnih centrov. Dodali so, da je v 9. členu zakona o pacientovih pravicah sicer jasno zapisano, da ima pacient pravico do proste izbire tako zdravnika kot izvajalca. »To pa pomeni, da bi bili takšni sklepi, če bi jih sprejemali, neveljavni. V primeru nujne medicinske pomoči je zdravstveno stanje pacienta tisto, ki bo odločalo, v katero ustanovo bo zdravnik usmeril reševalno vozilo. Nekatera zdravstvena stanja pa že zdaj lahko obravnavajo samo v UKC Ljubljana in Maribor,« pravijo na ministrstvu.
Cene zdravil še vedno (pre)visoke
Prav tako so na ministrstvu potrdili, da so konec julija v svet zavoda največje koroške bolnišnice imenovali pet novih članov. To so Polona Rifelj, mag. Simon Jevšinek, Jasmina Špende, dr. Matjaž Durjava in mag. Ksandi Javornik, ki bo tudi vodil svet do konca mandata. Čemu imenovanje novih članov sredi mandata, je ministrica Milojka Kolar Celarc, kot poudarjajo na njenem ministrstvu, pojasnila že večkrat. Izdali so namreč nov protokol, ki natančno predpisuje postopek in kriterije za izbiro kompetentnih predstavnikov ustanovitelja v svete javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država.
»V skladu s tem protokolom se bodo v roku enega leta ponovno imenovali predstavniki ustanovitelja v vseh svetih javnih zavodov,« pojasnjujejo na ministrstvu. Je pa direktor Lavre nove člane sveta seznanil tudi s finančnim poslovanjem bolnišnice, ki ima trenutno, glede na enako obdobje lani, nekoliko višje prihodke, do konca leta pa naj bi presegali 19 milijonov evrov.
Višji so predvsem na račun dopolnilnih zavarovanj, refundacij iz naslova specializacij in drugih izrednih prihodkov. A so se na drugi strani nekoliko povečali tudi odhodki, predvsem na račun višjih cen zdravil, zdravstvenega materiala, porabe pisarniškega materiala, stroškov ogrevanja, izobraževanja zaposlenih in preiskav krvi. Trenutno so odhodki višji za dobrih 200.000 evrov, a Lavre meni, da bi poslovanje do konca leta, čeprav bo to težko, še lahko uravnotežili.
