Iz značilne prekmurske domačije, ki je tu nastala že pred skoraj 170 leti, se je pozneje razvila tudi gostilna, ki je bila v lasti Šiftarjevih. Njen gospodar je bil Franc Lovenjak iz Poznanovcev na Goričkem, ki se je k hiši priženil, saj je za ženo vzel Emilijo Šiftar. Takrat sta bili v hiši že gostilna in mesarija, posli so tekli prav zgledno. Franc je leta 1969 kupil vinograd in ker se mu je vedno bolj posvečal, je gostilno leta 1979 počasi, a z veliko zanesljivostjo prevzela njegova hčerka Frida, ki si je bogato gostilničarsko znanje pridobila tudi v tujini in je – kasneje skupaj z možem Karlom Horvatom (možakar je služboval tudi kot direktor gostinskega podjetja Zvezda v Moravskih Toplicah) – vnesla v gostinsko ponudbo marsikaj, za marsikoga presenetljivo in drzno novega. Omenjenima gostincema je namreč uspelo preplesti tradicijo »domače hranske ponudbe« z novostmi, ki pa so izhajale iz popolnoma nenavadnega segmenta kulinarike – iz morskih dobrot. Pomislite, morske dobrote v hiši, kjer so imele svoj čvrsti domicil in vsakoletni dom za Prekmurje najbolj prepoznavne ptice – štorklje!

Ja, pa jima je uspelo. Ljudje so se navadili na kleno spremembo in so od daleč in blizu prihajali v to gostilničarsko hišo, na daleč slovečo po kvalitativnih kulinarično-enoloških presežkih. A kaj, ko so gospodarsko-družbeni življenjski pretresi pripeljali pot prej omenjenih v razburkane vode, pa se je zgodilo, da je celotni »ferajn« prišel v roke ugledne družine Pavlinjek (pisalo se je leto 2005). Njeni članice in člani, na čelu z očetom Štefanom, so se zagnano in marljivo lotili ne le ohranitve vsega dobrega, kar je ostalo, temveč tudi udejanjanja drznih vizij, ki jim jih resnično ne manjka. Tako je nastalo podjetje Lovenjakov dvor, ki združuje tako hotelirstvo (njihov hotel Štrk je prav mala paša za oči, celo pokriti mini bazen premore) kot gostilničarstvo, tudi lastniki avtodomov tu najdejo svoj raj na zemlji. Poskrbljeno je za vse družinske segmente, tako za odrasle kot tudi za otroke, ki se lahko brez skrbi igrajo na gostilniškem igrišču ali pa se zapodijo v hleve, kjer si lahko čisto od blizu ogledajo najrazličnejše živali.

Tudi kulinarična ponudba se je prilagodila času in predvsem gostom, ki dandanašnji postajajo sila zahtevni, pa tudi (vsaj nekateri) veliko bolj izobraženi. Brez prekmurskega bograča seveda nikakor ne gre, niti slučajno. Pa brez štrkove juhe tudi ne. Brez mlečne jurčkove juhe v krušni skodelici še manj. No, potem so tu še vse druge dobrote, ena boljša od druge: ajdova kaša z jurčki in slanino, dödöli, Lovenjakovi rezanci (z morskimi sadeži, jurčki in vsem drugim), Lovenjakov svinjski zavitek po žganjarsko (glej recept), dušena divjačina s krušno rezino, jagenjčkove kronice s pečenim krompirjem, nadalje še njihov znameniti T-bone steak. In že smo pri školjkah v buzari (ljudje, poskusil sem jih in sem bil dodobra presenečen, kako je kuharju, vrlemu Pepiju, uspelo združiti bučno olje s školjkami), pri fileju morskega lista, ki ga plemenitijo z najrazličnejšimi omakami, pri čvrsti morski ribi (orada, brancin) s krompirjem in zelenjavo, ki jo pripravijo v posebni pečici. Za konec pa še ajdova zlevanka, retaši in kakopak veleslavno velecenjena prekmurska gibanica, ki je krona vseh kron, ko je govor o sladicah. Pavlinjkovi imajo tudi svoj vinograd (Aženski Vrh pri Gornji Radgoni), kjer jim še kako uspevajo tako traminec in ranina kot tudi rumeni muškat in muškat otonel. Imajo svoje blagovno poimenovanje vsega navedenega: denimo Anino vino, ki je ime dobilo po mami Štefanove soproge Irene Anuški. Prav poseben užitek pa je, verjemite mi, ko ti po grlu steče štefanjek (domači vinjak) ali štefanmajster (domača grenčica).

Neovrgljivo dejstvo je, da je pri Pavlinjekovih domačnost pregovorno doma. Zapravljivček, zgledno restavriran, ki krasi čudovit senčnat vrt, je živa priča navedenega, in če k temu dodam še neverjetno prijaznost in gostoljubnost vseh, ki tvorijo ekipo omenjenega posestva, nisem daleč od resnice, da je Lovenjakov dvor veliko več kot le vreden ogleda. Spoštovane in spoštovani, naj vam bodo zvezde slovenskega gospodarstva nekako mile in naj vam uspe čisto vse, kar še snujete v svojih bistrih glavah in v svojih odprtih srcih.