Odgovor: Gre za skupno oporoko (testamentum simultaneum), ki vsebuje medsebojno vsebinsko povezano ali soodvisno izjavo poslednje volje dveh ali več oseb v istem aktu oziroma listini. Če dve osebi (najpogosteje zakonca) v takšni oporoki določita drug drugega za dediča v primeru smrti katerega od njiju, takšna oporoka predstavlja bistveno preintenzivno omejitev svobode oporočnega razpolaganja, zato ni veljavna. Tako pride v poštev dedovanje po zakonu. Ampak v primeru, da osebi v takšni oporoki razpolagata s svojim premoženjem le v korist tretjih oseb, je predmetna skupna oporoka veljavna.
Vprašanje: Mati je umrla in zapustila nam je dve oporoki, v katerih je razdala svoje nepremičnine (hišo, gozd in garsonjero). Prva je bila sestavljena pred leti in overjena pri notarju, drugo smo našli po njeni smrti, in je bila napisana tri tedne pred njeno smrtjo. V drugi oporoki, ki ni bila overjena, je mati izpustila svojega sina, mojega brata. Zanima me, katera oporoka je veljavna? Če je veljavna poznejša po datumu, kaj lahko zahteva brat?
Odgovor: Ne glede na to, ali je bila prva oporoka overjena pri notarju, je zadnja tista, ki velja. Posebno težo ima tudi, če je bila ta oporoka napisana lastnoročno, s podpisom in datumom. Edino pomembno je, da se lahko na podlagi listine ugotovi, kdaj je bila oporoka napisana in ali jo je napisala zapustnica.
V takem primeru lahko vaš brat dokazuje, da ni bil dedno nevreden. Slednje lahko naredi na več načinov, odvisno od tega, ali je bil v oporoki napisan razlog za razdedinjenje. Če je bil razlog napisan, potem lahko brat konkretno dokazuje neresničnost navedenega. V primeru, da vaš brat dokaže, da ni bil dedno nevreden, mu pripada nujni delež zapuščine, v nasprotnem primeru se oporoka izvrši dejansko, kot je napisana.
Mag. Boštjan J. Turk
