Več pravnih strokovnjakov je v minulih dneh opozarjalo, da zaradi članstva Alenke Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček v stranki ZaAB ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev po poslovniku državnega zbora ni mogoča. »Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček pri ustanavljanju takšne poslanske skupine ne moreta sodelovati. To bi lahko storili le, če bi izstopili iz ZaAB,« nam je dejal pravnik Rajko Pirnat. A je predsednik državnega zbora Milan Brglez ocenil, da je zaradi nedorečene poslovniške ureditve pri presoji pomembno upoštevati tudi ustavnopravne vidike in prižgal zeleno luč ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev. »Uveljavljanje predstavniškega in svobodnega mandata poslanca mora biti tudi v poslovniških določbah oziroma njihovi razlagi izvedeno na način, da vsem poslancem zagotovi tako vsebinsko kot tudi formalnopravno enake pogoje za delovanje,« je poudaril Brglez.
»Če ne iščemo pravnih lukenj, je bila zelena luč za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev pričakovana,« pravi pobudnik in bodoči vodja nove poslanske skupine Bojan Dobovšek. Željo po njeni ustanovitvi pa je takole utemeljil: »Gre le za tehnično združevanje poslancev zaradi pravice do strokovne pomoči in dela v parlamentarnih odborih. Vsak član naše poslanske skupine bo svoboden, glasoval bo po ustavi in v skladu s svojo voljo.« Podpora glavnine parlamentarnih strank ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev njenega bodočega vodje ni presenetila. Glede zadržkov, ki so jih imeli v SMC, katere ustanovni član je bil tudi Dobovšek, je dejal, da ti temeljijo na strahu, ki se je prikradel tudi v poslansko skupino SMC. »Strah je namreč vezno tkivo v SMC,« poudarja.
Spremembe pri vodenju parlamentarnih odborov?
Po odhodih oziroma prenehanju delovanja poslanske skupine ZaAB se postavlja tudi vprašanje, ali bo prišlo do kakšnih sprememb pri vodenju parlamentarnih delovnih teles. Na čelu kar dveh odborov sta namreč zdaj že bivša poslanca ZaAB. Vodenje odbora za izobraževanje je že po prvotnem povolilnem parlamentarnem izračunu pripadlo poslancem ZaAB – predsedniško mesto je zasedla Mirjam Bon Klanjšček. Peter Vilfan je na čelo odbora za obrambo prišel po odločitvi SDS, da njeni poslanci nekaterih vodilnih mest v parlamentu oziroma njegovih delovnih telesih ne bodo zasedli.
Ob tem ne gre spregledati, da se je Vilfan iz opozicijske ZaAB preselil med poslance koalicijske stranke DeSUS, zato nas je zanimalo, ali bo morda SDS svoje stališče, da se odpove vodenju nekaterih parlamentarnih odborov, spremenila. »Glede delovnih teles z naše strani ne bo nobenih sprememb,« so nam odgovorili v največji opozicijski stranki. Iz DeSUS prihajajo glasovi, da bodo pri nadaljnjem Vilfanovem predsedovanju odboru za obrambo vztrajali.
O razdelitvi vodilnih mest v delovnih telesih bo na eni prihodnjih sej spregovoril kolegij predsednika državnega zbora. Poslovnik namreč določa, da kolegij pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih lahko upošteva tudi poslansko skupino nepovezanih poslancev. Kar torej pomeni, da Bon-Klanjščkova lahko ostane na čelu odbora za izobraževanje, lahko pa bo sprejeta drugačna odločitev. Dobovšek ocenjuje, da je zdaj že nekdanja poslanka ZaAB svoje delo doslej dobro opravljala, zato bi bilo prav, da bi ostala predsednica, tudi več sogovornikov iz različnih poslanskih skupin nam je dejalo, da njenemu nadaljnjemu vodenju odbora ne bodo nasprotovali.
Dobovšek: Morda se nam bo pridružil še kdo
Nova poslanska skupina bo imela za zdaj tri člane. Bo ostalo pri tem? »Kdo ve, morda se nam bo glede na nezadovoljstvo v družbi in parlamentu pridružil še kdo,« odvrne Dobovšek in doda, da se z Janijem Möderndorferjem, ki bo po novem edini poslanec brez poslanske skupine, o morebitni priključitvi k trojici Dobovšek-Bratušek-Bon Klanjšček doslej ni pogovarjal. Čeprav Dobovšek veliko stavi na etiko in moralo, ga družba nekdanje premierke Alenke Bratušek v njegovi poslanski skupini ne moti. Bratuškovo namreč nacionalni preiskovalni urad (NPU) in tožilstvo obravnavata zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja pri njeni kandidaturi za evropsko komisarko.
»Pri Alenki Bratušek gre za politično odgovornost. In bila je ena redkih, ki je za svoje dejanje politično odgovarjala s tem, da ni zasedla želene funkcije. Upam, da bodo organi pregona enako ravnali tudi v drugih podobnih primerih, denimo pri imenovanju Violete Bulc za evropsko komisarko, pri imenovanju Andreja Očka za šefa Sove in pri problemih na zunanjem ministrstvu,« je kritičen Dobovšek.
