Današnjo četrtfinalno tekmo evropskega prvenstva med Grčijo in Španijo bo s strastjo spremljal tudi Panajotis Janakis. Tekmo bo komentiral za grško televizijo. Šestinpetdesetletni nekdanji zvezdnik evropske košarke upa, da bodo Grki osvojili tretji evropski naslov. Pri prvih dveh je imel pomembno besedo tudi sam. Leta 1987 je postal evropski prvak kot igralec, leta 2005 kot selektor. Večkrat so se mu poti prekrižale s slovenskim selektorjem Juretom Zdovcem, s katerim sta dobra prijatelja.

Ljubitelji slovenske in jugoslovanske košarke se prav gotovo najraje spomnijo njunega srečanja iz leta 1989, ko sta Jugoslavija in Grčija v Zagrebu igrali finale evropskega prvenstva. Takrat je Zdovc v obrambi v žep pospravil Janakisa, ki je dosegel le štiri točke, Jugoslavija pa je z Draženom Petrovićem in drugimi člani magične generacije zmagala z 98:77. »Zdovc je bil na tisti tekmi izjemen. Bil je tudi človek, ki je znal kontrolirati velike osebnosti jugoslovanske ekipe. Zanj je bilo težko, ker je moral igrati obrambo in podajati žogo velikim imenom. Igrali smo proti najboljši ekipi nekdanje Jugoslavije vseh časov in eni najboljši v zgodovini Evrope, če ne najboljši,« nam je 26 let po znamenitem prvenstvu povedal Panajotis Janakis. Obramba in trdo delo sta še vedno Zdovčeva zaščitna znaka. Je sedanji slog slovenske košarke enak, kot je bil Zdovčev v času njegove igralske kariere? »On je bil malo bolj bister,« je hudomušno dejal. »A je res, da Slovenija igra agresivno, tudi on je bil agresiven košarkar. Ste pa na tem prvenstvu pogrešali veliko igralcev.«

Janakis je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tvoril imeniten branilski tandem z ostrostrelcem Nikosom Galisom. Ta je v grški reprezentanci na 168 tekmah v povprečju dosegal 30,5 točke. Leta 1987 sta Grčijo na domačem prvenstvu popeljala do evropskega naslova. Potem ko sta končala igralsko kariero, Galis ni imel pomembnejših funkcij v košarki, medtem ko je Janakis šel med trenerje. Največji uspeh je dosegel leta 2005 v Srbiji. V predtekmovanju je izgubil proti Sloveniji, nato pa postal evropski prvak še kot selektor. »Ko smo leta 1987 postali evropski prvaki, se je veliko mladih ljudi začelo ukvarjati s košarko. S tega vidika je bilo to leto prelomno. Leta 2005 pa sem imel priložnost voditi košarkarje, ki jih je k ukvarjanju s košarko spodbudila naša generacija. To mi pomeni ogromno.« Leto zatem je postal še svetovni podprvak.

Janakis pravi, da Grkom od leta 1987 naprej košarka vliva upanje in jih navdaja s ponosom. Kar pa je še posebno pomembno ravno v teh časih. Medtem ko Grčija, čeprav je izginila z naslovnic, še vedno živi v socialni katastrofi, se najde dovolj denarja za dva vrhunska košarkarska kluba. »Panathinaikos in Olympiacos imata vedno podporo bogatih ljudi. Drugi imajo pa težave. Aris in Aek sta zdaj v malo boljši ekonomsko situaciji. Upamo, da bo več denarja tudi za druge ekipe.« Ljudje, shirani od vsesplošne krize, najdejo uteho tudi v košarki. Kaj jim sporoča košarkar z največ nastopi in koši v zgodovini grške reprezentance? »Še naprej delajte, skušajte doseči svoje sanje. Ne zapravljajte časa. Živite vsak trenutek in skušajte najti svoje talente. Ne bojte se, cilj se približuje.« Janakis je dosegel vse. Ima tudi on še vedno sanje? »Seveda, vedno jih imam. Sanjam, da bi bila evropska košarka primerljiva z ameriško. In morda še več.«

V športu in košarki pa sanj ne zmanjka nikoli. Slovenskim navijačem so se na primer v soboto ene sanje sicer porušile, hitro se bodo pojavile nove. Janakis je dobro seznanjen s strastjo, ki košarko obdaja v Sloveniji. »V Grčiji imajo ljudje radi košarko, a tudi druge športe. Medtem ko ste v Sloveniji smrtno zaljubljeni v košarko. V tem pogledu vas želimo posnemati,« se je nasmehnil.