Vsekakor imamo o tem bilateralno pogodbo. To je pravna obveznost. To ni dogovor, da se gre na pivo ali na partijo tenisa, ki jo lahko odpoveste, če imate kak pomembnejši opravek. Imamo arbitražo, ki bo odločila, ali so domnevne kršitve, na katere se sklicuje hrvaška stran, take narave, da arbitraža ne more več delovati. Če ugotovijo, da niso bistvene, bo delovala naprej. Kajti nobena stranka ne more za sebe pridobiti koristi s tem, da opusti obrambo svoje zahteve pred sodiščem. Predstavljajte si, da ste v sporu s sosedom, potem ko bi videli, da se ta ne razvija po vaši volji, pa bi šli stran in rekli, da za vas ne velja več. Za Slovenijo je zelo pomembno, da pri arbitraži izkaže voljo, odločnost in živce. Ni druge poti. Saj vendar hočemo biti resni.
Po odstopu arbitra Sekolca je slovenska vlada sprejemala pravilne odločitve. Njeno vztrajanje pri izvrševanju arbitražnega sporazuma je pravilna usmeritev. Prav je tudi, da naša vlada ne sprejema površnih klepetov s Hrvaško, ki bi ustvarili iluzijo, da obstaja alternativa arbitražnemu sporazumu. Delo
