Letos je VN Slovenije v spidveju ponovno prišla v Krško, kar je že samosvoj podvig. Interesentov, ki si želijo organizirati tako dirko, je namreč veliko več, kot je prostih terminov v eni sezoni, Krško pa je bilo prireditelj devete od letošnjih dvanajstih dirk. Na njej je nastopilo tudi nekaj slovenskih dirkačev, omenimo samo Mateja Žagarja in Aleksanadra Čondo.
»Že dobiti organizacijo je težko, ko pa potrdijo termin, se začne resno garanje. Od januarja se ukvarjamo s to dirko, postoriti smo morali nešteto stvari, da vse ustreza zahtevnim merilom mednarodne zveze in organizatorja prvenstva. Zato me lahko samo veseli, ko vidim polne tribune ljubiteljev tega športa, ki so prišli vzpodbujat tako naše dirkače kot vse motocikliste. Vsi namreč vemo, kako garaški je ta šport, kako je nevaren in po svoje lep,« je povedala Violeta Freeland, predsednica AMD Krško, ki se je januarja lotil tega zahtevnega projekta, vrhunec pa je bil seveda minulo soboto, ko so se na novi podlagi in iz novih boksov pognali spidvejisti.
Devetdeset ljudi je na dirki skrbelo, da je vse potekalo gladko, o stroških je Freelandova sicer malce skrivnostno govorila, kar je po svoje razumljivo. »Koliko nas je to stalo, koliko nam je uspelo pokriti, bomo izračunali v tednih po dirki. Vsi smo v glavnem prostovoljci. Žene nas na eni strani ljubezen do tega športa, za nagrado pa radi vidimo, da so tribune polne in da gledalci uživajo. Letos smo še bolj vključili mlade prostovoljce, ki jim je šlo delo odlično od rok, kajti oni bodo v prihodnosti prevzeli vajeti. In če so zmogli letošnjo dirko tako dobro izpeljati, sem prepričana, da bodo izpeljali še kakšno veliko nagrado,« je še dodal Freelandova.
Licenca za dirko precej stane, mednarodna zveza računa za organizacijo od 90.000 do 500.000 evrov, priti med organizatorje pa je zelo težko. »Poljaki bi imeli tako dirko v vsaki vasi. A organizator svetovnega prvenstva poskrbi za to, da smo enakomerno 'raztreseni' po svetu, iščejo pa tudi zanesljive partnerje, za katere vedo, da bodo naredili vse tako, kot mora biti. In to je tudi svojevrstno priznanje za vse nas. Nam je letos v pomoč prišla še občina, za kar smo ji zelo hvaležni.« Če računamo, da je organizacija takega dogodka stvar neštetih prostovoljnih ur in truda ter dodatnih 60.000 do 70.000 evrov, potem vemo, da to ni mačji kašelj.
Že prihod na stadion Matije Gubca v Krškem je obetal veliko, saj je takoj kazalo, da bo letos »hiša polna«. Prisotnih je bilo ogromno navijačev, ljubiteljev motociklov, ki so imeli poleg dogajanja na stezi na razpolago še vse, kar sodi na tak dogodek, vključno s šotorom za pogostitev in ne nazadnje idealnim vremenom. Razlog za pravi družinski izlet v mesto ob Savi. Tako je menil tudi Robi Zarabec iz Domžal, ki je v Krško pripeljal vso družino. »Tega športa ne spremljam tako redno, saj sem bil nazadnje na dirki pred 25 leti z očetom. Zaželel sem si ponovno ogledati vse skupaj v živo. Všeč so mi motocikli, pri dirkah pa vonj po bencinu in mojstrstvo spidvejistov. Imeti moraš veliko korajže in znanja, kar pri spidvejistih zelo spoštujem. In končno mi je uspelo priti ter s seboj pripeljati ženo in oba otroka. Idealen sobotni družinski izlet, ker je vse skupaj tudi finančno dosegljivo. Pozitivno sem presenečen nad ravnijo organizacije, vse teče kot po maslu, vse je na voljo. Seveda je nekaj primaknila dobra forma Mateja Žagarja, vsekakor pa mi je všeč, da nam služi tudi vreme.« Žena Nataša je hitro pripomnila: »Ta datum imamo že dolgo obkrožen na koledarju, s pripisom nujno!«
Staša Ajdovec iz Mitasa, ki dobavlja pnevmatike za različne motociklistične športe, je povedala, da je navdušena nad takim dogodkom: »Imamo pet svojih dirkačev, nisem pogosto na spidvejskih dirkah, a kar lahko tukaj vidim, me je navdušilo. Koliko je bilo gledalcev, kako vse poteka, kaj vse zmorejo fantje na motociklih. Zato smo pripeljali tudi nekaj gostov, naših kupcev iz Slovenije in Hrvaške, vsi so zelo navdušeni nad tem profesionalnim dogodkom.«
Navdušeni so bili tudi gledalci. Na tribunah je bilo mogoče slišati nešteto različnih komentarjev in opazk ob spremljanju hrabrih spidvejistov. Ko od blizu vidiš, kako tesni so dvoboji med najboljšimi na svetu, kako na nož se dirkači poženejo v prvi ovinek, ter se zavedaš, da ti motocikli nimajo zavor, potem pomisliš, da morajo imeti spidvejisti veliko med nogami, sicer se s tem športom ne bi mogli ukvarjati.
