Po takratni zakonodaji je bila pri imenovanju odločilna vloga ministra za pravosodje in Lovro Šturm je na predlog takratne generalne državne tožilke Barbare Brezigar izbral Kuzmovo, ki sicer na državnotožilskem svetu ni dobila podpore. Šlo je že za njen drugi mandat, nase pa je opozorila tako s spori zaradi domnevnega trpinčenja podrejenih kot z odstavitvijo svojega namestnika Staneta Boštjančiča. Ta je bil sicer dokaj odkrito politično aktiven kot član SD, Kuzmova pa je bila imenovana v času, ko je o vodenju tožilstev odločala naveza Brezigar-Šturm, ki sta se politično izpostavila na desnici.

Kuzmova je sicer sleherno povezavo s politiko zanikala, a je leta 2012 doživela nov odziv politike. Takrat jo je državnotožilski svet izbral za vrhovno tožilko, a sta minister Vinko Gorenak (SDS) in Janševa vlada ustavila imenovanje. Kuzmova naj bi se namreč zamerila takratni vladajoči politiki, ker je bila premalo vneta za nasvete pri pregonu neznancev, ki so umazali hišo ustavnega sodnika Ernesta Petriča na Bledu. Tako je delala v Kranju kljub novi vlogi v Ljubljani vse do nastopa vlade Alenke Bratušek in tudi v času njene vlade je prišel v proceduro le predlog o imenovanju, ne pa dokončanje postopka. Šele maja 2014 je sploh sprejela zavrnilni sklep Janševe vlade in nato na upravnem sodišču s pritožbo dosegla razveljavitev. Tako jo je šele vlada Mira Cerarja konec lanskega leta dejansko poslala na delovno mesto na vrhovno tožilstvo v Ljubljano.

Namestnica kot vodja

Marija Marinka Jeraj je postala drugi človek tožilstva že po odslovitvi Boštjančiča, zdaj pa je od odhoda Kuzmove tožilstvo že nekaj časa brez vodje, a z namestnico (uradno pojma vršilke dolžnosti tožilstvo nima). V Kranju sicer ob enem tožilcu deluje še osem tožilk. Februarski razpis za vodjo tega tožilstva še do danes ni dal odgovora, ali bo namestnica tudi zares in s polnimi pooblastili postala vodja. Na razpis se je poleg Jerajeve prijavila še tožilka Renata Vodnjov. Minister Goran Klemenčič je pozval k mnenju tudi generalnega tožilca Gorazda Fišerja, a je ta molčal oziroma možnosti ni izkoristil. Tako je državnotožilski svet šele konec junija dobil predlog ministra, da za vodjo imenuje tožilko Jerajevo. Sestali so se na seji v juliju in odločanje odložili za naslednjo sejo, ki bo v sredo. Kranjsko tožilstvo naj bi tako novega vodjo z vsemi pooblastili dobilo šele tri leta po tem, ko naj bi Kuzmova zapustila ta položaj. Počasnost postopkov in jasni indici o vpletanju različnih političnih opcij v postopke pa izpostavljajo dejstvo, da lahko tožilstvo deluje ob vodji v odhajanju ali z namestnikom. Zdaj bo kadrovska uganka končno rešena.