»Glede na trenutno kadrovsko stanje je nerazumljivo ravnanje odgovornih, ki vodijo postopek izbire in imenovanja novih tožilcev, saj ta traja že eno leto. Natančneje, od 30. avgusta lani, in še vedno ni zaključen,« je potrdil Ivan Žaberl, višji državni tožilec in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Kot je še dejal, se s kadrovskim primanjkljajem srečujejo že od leta 2013, ko je bila s sklepom državnotožilskega sveta na specializirano državno tožilstvo dodeljena najprej ena njihova okrožna tožilka, lani pa še dve. Poleg teh treh je ena tožilka že dalj časa na bolniškem, ena pa na porodniškem dopustu. »Takšna kadrovska podhranjenost se odraža pri našem delu. A ne toliko pri samem reševanju zadev, saj nam pri tem pomagajo tožilci iz Krškega, ki so nam bili dodeljeni z odredbo generalnega državnega tožilca, zato nam je vse zadeve uspelo reševati v razumnem roku. Večje težave imamo pri zagotavljanju udeležb tožilcev na predobravnavnih narokih in glavnih obravnavah na sodiščih,« je potrdil Žaberl.

Zadnja imenovanja konec julija

Z vrhovnega državnega tožilstva so nam odgovorili, da je postopek realizacije kadrovskih okrepitev slovenskih tožilstev, ki so bile dogovorjene na sestanku vrha pravosodja s takratno predsednico vlade Alenko Bratušek že januarja lani, v zaključni fazi. Vseh 30 državnih tožilcev na skupno osmih državnih tožilstvih je vlada že imenovala, skladno z veljavno zakonodajo pa bodo službo nastopili z dnem zaprisege. »Opisana kadrovska okrepitev je odgovor na znano kadrovsko podhranjenost državnih tožilstev, ki so vrsto let poslovala na samem robu svojih zmogljivosti, včasih pa celo pod njimi. Povečanje števila tožilcev je bil prvi pogoj za vzpostavitev polne kadrovske zasedbe specializiranega tožilstva, kot enega bistvenih pogojev za izboljšanje boja zoper najhujše oblike gospodarskega kriminala in korupcije, kar je prioriteta aktualne politike pregona,« so še pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu. Ministrstvo je razpis za 30 delovnih mest objavilo že lani, vse od marca pa so v vladi potekala imenovanja izbranih kandidatov. »Zadnja so bila opravljena konec julija, odločili pa smo se za skupno zaprisego vseh novoimenovanih državnih tožilcev,« so dodali na ministrstvu.

Izbranci s trajnim mandatom

Na vprašanje, ali bi lahko postopek imenovanja kakor koli skrajšali, na ministrstvu odgovarjajo, da je ta reguliran z zakonom o državnem tožilstvu, v postopku pa sodeluje več organov, vsak s svojimi pristojnostmi. »Gre za imenovanje pravosodnega funkcionarja v trajni mandat, zato postopek ne more biti končan bistveno prej. Za razmeroma dolgotrajen postopek je bilo krivo tudi dejstvo, da je državnotožilski svet z vsemi prijavljenimi kandidati, ki jih je bilo več kot sto, opravljal posebne pisne preizkuse in osebne pogovore,« so še povedali. In dodali, da so morali najprej reševati problem s kadrovsko podhranjenostjo na specializiranem državnem tožilstvu. »Šele zatem so sledile aktivnosti v smeri popolnitve tožilskih mest na okrožnih tožilstvih, za kar je vlada v začetku lanskega leta namenila 1,7 milijona evrov za plače in materialne stroške. S tem pa je bil tudi omogočen začetek kadrovskih postopkov,« so še pojasnili.