Ob prvem rojstnem dnevu, ki ga bo praznovala v petek, je Cerarjeva vlada po javnomnenjski raziskavi Vox populi dosegla najvišjo podporo doslej. Da dela uspešno, meni 38,4 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa jo vidi 57,6 odstotka anketirancev. V času dopustov se je torej priljubljenost aktualni ministrski ekipi precej zvišala – še junija ji je oceno uspešno namenilo slabih 29 odstotkov anketirancev.
Najbližje sedanjemu rezultatu je bila Cerarjeva vlada marca, ko je bilo z njenim delom zadovoljnih 37,7 odstotka vprašanih, prejšnji mesec pa je bilo takšnih 36,9 odstotka. Tokratna podpora je tudi višja, kot so jo anketarji agencije Ninamedia kadar koli izmerili vladi Alenke Bratušek in drugi Janševi vladi. Pahorjeva ministrska ekipa, ki jo je ob začetku njenega mandata konec leta 2008 kot uspešno ocenilo kar 56 odstotkov vprašanih, pa je boljši rezultat zadnjič dosegla novembra 2009 (tedaj je bilo z njenim delom zadovoljnih 39,1 odstotka anketirancev).
Precej je zrasla tudi podpora največji vladni stranki SMC, ki je po štirih mesecih ponovno prehitela Janševo SDS. Če bi bile volitve včeraj, bi Stranko modernega centra obkrožilo 15,4 odstotka vprašanih, prejšnji mesec pa 13,1 odstotka. Pri septembrskem merjenju Vox populi se je sicer povečal delež tistih, ki ne vedo, katero stranko bi volili – z avgustovskih 21,2 na 25,7 odstotka – tudi tokrat pa na volišča ne bi odšlo slabih 19 odstotkov vprašanih. Če upoštevamo samo opredeljene anketirance, torej tiste, ki so navedli, katero stranko bi obkrožili, ima SMC 27,8-odstotno podporo (avgusta 21,8-odstotno). Bolj kot v preteklih mesecih so bili vprašani tokrat naklonjeni tudi premierju in predsedniku SMC Miru Cerarju, ki se je na lestvici najpriljubljenejših politikov z avgustovskega četrtega mesta povzpel na drugo; zaostaja le za predsednikom republike Borutom Pahorjem.
Prerivanje SD in ZL se nadaljuje
Odločitev sodnice Tanje Lombar Jenko, da je zadeva Patria zastarala, dviga podpore Janševi stranki vsaj za zdaj ni prinesla. Po septembrskem merjenju se je priljubljenost SDS v primerjavi s prejšnjim mesecem celo nekoliko znižala: med opredeljenimi ima 25,4-odstotni delež (avgusta 26-odstotni). Še precej bolj – kar za četrtino – pa se je znižala podpora tretjeuvrščeni SD in četrti na lestvici stranki ZL. Avgusta sta imeli namreč med opredeljenimi skoraj 15-odstotno podporo, tokrat pa sta pristali pri dobrih enajstih odstotkih. Tudi po septembrskem merjenju so Socialni demokrati za desetinko odstotne točke prehiteli precej mlajšo politično tekmico na levici.
Julijsko razkritje pogovorov med tedanjim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik ter komunikacijski zdrsi po tej aferi so z lestvice najpriljubljenejših politikov prejšnji mesec odnesli zunanjega ministra Karla Erjavca, padec njegove priljubljenosti pa se pri podpori njegovi stranki DeSUS ni pomembneje odrazil. Tokrat se je stranka upokojencev med opredeljenimi anketiranci v primerjavi z avgustovskim merjenjem za pol odstotne točke okrepila – ima 9,2-odstotni delež. Na šestem mestu strankarske lestvice tudi tokrat ostaja Nova Slovenija s 7,5 odstotka opredeljenih glasov (avgusta 6,9 odstotka). Če bi bile volitve včeraj, pa bi štiriodstotni parlamentarni prag dosegla tudi Slovenska ljudska stranka, ki je na lanskih julijskih volitvah s 3,95 odstotka glasov ostala pred državnozborskimi vrati.
Tretjina jih je že obžalovala
Septembrski rezultati javnomnenjske raziskave Vox populi potrjujejo, da je po izstopu Petra Vilfana in Janija Möderndorferja iz poslanskih vrst ZaAB (še pred tem sta zapustila stranko), kar je prineslo tudi prenehanje delovanja poslanske skupine, Zavezništvo Alenke Bratušek dokončno mrtvo. Niti en vprašani v tokratni anketi namreč ni navedel, da bi volil stranko nekdanje premierke. Spomnimo, da je ZaAB na lanskih državnozborskih volitvah obkrožilo 38.293 oziroma 4,38 odstotka udeležencev volitev.
In prav dogajanje v ZaAB nas je tudi vzpodbudilo, da smo anketirancem zastavili vprašanje: Ali ste na volitvah v državni zbor že kdaj volili stranko in kasneje svojo volilno izbiro obžalovali? Pritrdilno je odgovorilo 33,1 odstotka vprašanih. Največ od teh (44 odstotkov) jih je bilo razočaranih, ker stranka, ki so jo obkrožili, ni izpolnila svojih predvolilnih obljub. Drugi najpogostejši odgovor se je glasil, da je stranka eno govorila, drugo pa delala (30 odstotkov), naslednji pa, da so jih razočarali njeni politiki (22 odstotkov). 64,3 odstotka vprašanih pa svoje volilne izbire doslej ni obžalovalo. Če te odgovore križamo z volilno preferenco, vidimo, da so s svojim dosedanjim glasovanjem na parlamentarnih volitvah najbolj zadovoljni privrženci SDS. Kar 91 odstotkov tistih, ki podpirajo Janševo stranko, svoje volilne izbire doslej ni obžalovalo. Sledijo jim privrženci DeSUS (84,8 odstotka). Največ razočaranih pa ni med anketiranci, ki tokrat ne bi šli na volišča, temveč med tistimi, ki bi, če bi bile volitve včeraj, obkrožili Združeno levico. 62,5 odstotka sedanjih privržencev ZL je namreč kakšen svoj pretekli volilni glas obžalovalo. Iz omenjenih rezultatov je mogoče sklepati, da so bili po volitvah nad svojo volilno izbiro pogosteje razočarani volilci katere od levosredinskih strank kot pa volilci desnice.
